Kljub seriji strelskih napadov posedovanje orožja ostaja pomemben del ameriške kulture

Foto: depositphotos.com

V zadnjih desetih dneh je ZDA pretreslo več strelskih pohodov, ki so skupno končali trideset življenj. Dogodki, ki skoraj na dnevni bazi šokirajo Američane, kličejo po spremembah, glede katerih pa si ameriška politika še zdaleč ni enotna.

Kar tretjina Američanov poseduje orožje, napovedi zaostrovanja pravice do nošnje orožja, ki je zapisana v ameriški ustavi, pa prodajo orožja le še povečuje. Leto 2021 je bilo po količini prodanega strelnega orožja drugo v zadnjih 20 letih, zaostalo pa je le za letom 2020.

Tudi raziskava Pew Research centra kaže, da Američani svojega orožja ne bodo oddali zlahka, se pa na nekaterih področjih skoraj enotno strinjajo, da so potrebne spremembe.

24. maja je ZDA pretresel strelski napad, ki se je zgodil v šoli v mestecu Uvalde v Teksasu. 18-letnik je vstopil v šolo ter ustrelil 19 učencev in dve učiteljici, življenje je izgubil v posredovanju policije. Gre za osmi najhujši strelski pohod v zadnjih tridesetih letih. Drugega junija je napadalec ubil tri zaposlene in enega bolnika v bolnišnici v Tulsi v zvezni državi Oklahoma. Po dejanju si je sodil sam. Med žrtvami je tudi kirurg, ki naj bi bil osnovna tarča napada zaradi bolečin, ki naj bi jih trpel napadalec po operaciji.

30 let od umora Ivana Krambergerja

Najbolj odmeven umor s strelnim orožjem na kateregakoli Slovenca v v sodobnosti najbrž ostaja atentat na politika Ivana Krambergerja, od katerega danes mineva natanko 30 let.

Za umor so obsodili zdaj že pokojnega lovca Petra Rotarja, ki naj bi Krambergerja na shodu pijan z lovsko puško smrtno zadel iz 63 metrov oddaljene nedograjene stanovanjske hiše nad trgom. V zaporu je odsedel devet let, a različne teorije o dejanskih krivcih za Krambergerjevo smrt vse do danes niso potihnile.

Le tri dni kasneje je več strelcev v Filadelfiji na prometni ulici South Street, znani po živahnem nočnem življenju, streljalo v množico. Umrli so trije ljudje, 14 je bilo ranjenih, napadalci pa so pobegnili. Iz Floride pa je prav danes prišla žalostna vest, da je otrok pomotoma ustrelil očeta z nabito pištolo, ki jo je našel v torbi.

ZDA, država z največ pištolami na prebivalca, a ne tudi največ umori

Demografski presek lastnikov orožja v ZDA Vir: www.pewresearch.org

Po podatkih raziskave Small Arms survey za BBC so ZDA edina država, ki ima več kosov strelnega orožja kot prebivalcev. Ocenjuje se, da je v ZDA 120 kosov orožja na 100 prebivalcev, kar je več kot dvakrat več od drugouvrščenega Jemna (53), čemur sledita Srbija in Črna Gora (obe z 39 kosi orožja na 100 prebivalcev). Več kot trideset kosov orožja na 100 prebivalcev imajo še Urugvaj, Kanada, kjer so nedavno zakonodajo z orožjem močno zaostrili, Ciper, Finska, Libanon in Islandija.

Kljub več kot 19.000 umorov s strelnim orožjem na leto se ZDA uvrščajo na 59. mesto s 6,3 umori na 100.000 prebivalcev, kar pa je še vedno slabše od vseh evropskih držav. Litva je s 3,7 umori na 83 mestu najslabše uvrščena država Evropske unije. Slovenija je na 178 mestu izenačena s Švico in Italijo od 195 držav na seznamu.

Lastnik orožja je vsak tretji Američan, demografska struktura precej enakomerna

Vsak odmevnejši strelski pohod v ZDA sproži politične debate, pri čemer Demokrati zahtevajo omejevanje prodaje in posedovanja orožja, Republikanci pa ukrepe kot so oboroženi varnostniki v šolah, oboroženo šolsko osebje. Deljena so tudi mnenja glede zaostrovanja zakonodaje, zaradi česar do bistvenih sprememb v zadnjih letih ne prihaja. Problem strelskega nasilja Američani postavljajo na peto mesto. Kot bistveno večji problem ocenjujejo nedostopnost zdravstvene oskrbe, nekontrolirano javno porabo, kriminal in ilegalne migracije.

Kaj so za Američane največji problemi njihove države  Vir: www.pewresearch.org

 

30 % Američanov v raziskavi raziskovalnega centra Pew zatrjuje, da so lastniki orožja, skupno v »oboroženih gospodinjstvih« stanuje 40 % Američanov. Oboroženih moških je dvakrat več kot žensk, belci so oboroženi pogosteje od pripadnikov drugih ras, pričakovano je oboroženih več Republikancev, skoraj polovica med njimi, medtem ko je med Demokrati takšnih približno petina.

Lastniki orožja so približno enakomerno razporejeni med vsemi starostnimi strukturami, nekoliko manjši delež je le pri mlajših od 29 let. 40 % nizko izobraženih Američanov poseduje orožje, medtem ko se delež s povečevanjem izobrazbe skoraj ne zmanjša, med delno univerzitetno izobraženimi celo poveča (45 %), univerzitetno izobraženi (39 %) in podiplomsko izobraženi (33 %).

Kot najpogostejši razlog za lastništvo orožja navajajo osebno zaščito (63 %), 40 % za lov, 11 % za šport in 6 % kot družinsko dediščino. Percepcija strelskega nasilja se močno razlikuje po demografskih skupinah. Skupno velik problem v oboroženih napadih vidi 48 % Američanov. Med belci je takšnih 39 %, medtem ko med temnopoltimi kar 82 %. Bolj senzibilni so v mestih (65 %) prebivalstva, bistveno manj pa na podeželju (35 %). Največja razlika pa je med volivci republikancev in demokratov. Med prvimi velik problem v orožju vidi 18 %, med drugimi pa 73 % volivcev.

Želja po omejevanju orožja v zadnjem času pada, nakup orožja pa strmo raste

Medtem ko se je podpora bolj strogemu nadzoru nad orožjem v zadnjih letih povečevala, je lani znova upadla in to med vsemi demografskimi skupinami. Če je skupno 60 % Američanov podpiralo strožjo zakonodajo, leta 2019, je dve leti kasneje takšnih komaj še večina, 53 %. Med Republikanci 20 % (padec z 31% leta 2019), med Demokrati pa 81 % (Padec z 86% leta 2019).

Se pa tudi demokrati in republikanci skoraj 100 % strinjajo, da bi morali preprečiti dostop do orožja duševnim bolnikom (85% Republikancev, 90% Demokratov), podobno visok delež strinjanja je tudi pri podpori pregledom posameznikov pred nakupom orožja. Močno razdeljena pa je podpora ustvarjanju vladnih seznamov orožja, prepovedi različnih oblik orožja in oboroževanja učiteljev.

Velike razlike so tudi znotraj podpornikov iste stranke. Imetniki orožja so ne glede na strankarsko pripadnost bistveno manj naklonjeni dodatnim omejitvam. Teh pa je vse več. Leto 2020 je bilo rekordno leto po količini prodanega strelnega orožja. Prodali so ga kar 22,8 milijonov kosov. Lani so prodali 19,9 milijonov kosov orožja, kar je drugo najboljše leto za prodajalce orožja.

Povečanje strelskih napadov, a ne zaradi dostopnosti orožja, ta je bila že prej

Mnogi povezujejo število strelskih napadov s veliko količino orožja, pri čemer drugi opozarjajo tudi na druge faktorje. Kljub temu, da se »oboroženost« ameriške populacije ni bistveno povečala, so v porastu strelski pohodi. Leta 2020 jih je bilo največ, 40 v zadnjih 20 letih. Pred letom 2010 številka nikoli ni presegla 20, po tem pa skoraj vsako leto, številke v preteklih desetletjih pa so še nižje.

Radijski voditelj in konservativni aktivist Dennis Prager tako opozarja, da ključni razlog za povečanje števila napadov ni orožje, saj se njegova količina skozi desetletja ni bistveno spreminjala. Sam razloge vidi v odsotnosti očetovskih figur pri odraščanju, posebej fantov, ki jih danes večinsko vzgaja feministično okolje, etnično diverzifikacijo, upadanje vernosti, poročenosti in porastu samskih moških.

Bolj rasno homogene zvezne države imajo manj strelskega nasilja, podobno velja tudi za homogene države v Evropi in Aziji. Fantje, ki so odraščali brez očeta, so tudi petkrat bolj verjetno vključeni v kriminalne tople, kar vodi v več nasilja. Dodatno opozarja še na vse bolj prisotno kulturo pritoževanja, medtem ko so v preteklosti ljudje sprejeli težo življenja. »In bolj kot so otopeli ljudje, bolj otopela je njihova vest,« zaključi Prager.

Ameriška kultura je glede orožja bistveno drugačna

Ameriška kultura posedovanje orožja razume bistveno drugače. V tem, da se posameznik lahko brani, vidijo Američani velik del svoje svobode, saj jih orožje dela neodvisne od organov pregona in zanašajoč nase. To se odraža delno v njihovi zgodovini, ki je drugačna od evropske, pravico pa ščiti tudi ameriška ustava, oziroma amandmaji. Razumevanje »obsesije« z orožjem brez celostnega vpogleda v ameriško kulturo ni možno in smiselno.

Poudarjajo pa pogosto še en vidik, ki je znova posledica njihovega svobodomiselnejšega načina razmišljanja. Oboroženo ljudstvo preprečuje tiranski vladi, da bi prevzela oblast. Znova govorimo o kulturi, ki prisega na manjšo vlogo države tudi na drugih področjih. Zato ni nepričakovano spoznanje, da je med Američani tako veliko število tistih, ki posedujejo strelno orožje.

Komentiraj