Klima v Sloveniji ženskemu podjetništvu še vedno ni najbolj naklonjena, zato je pomembno povezovanje

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: združenje Manager

Na okrogli mizi z naslovom Od enakosti k sodelovanju so govorili o vzrokih nizke zastopanosti žensk v podjetništvu, priložnostih in izzivih ženskega podjetništva ter nujnosti povezovanja. Podatki raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) namreč kažejo, da se podjetniška aktivnost žensk v Sloveniji v zadnjih letih giblje pod evropskim povprečjem. Med drugim so poudarili, da izjemen podjetniški potencial žensk lahko v celoti izkoristimo le z ustvarjanjem podpornega ekosistema.

Podjetniško-trgovska zbornica (PTZ) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je leta 2022 na praznik dneva žena ustanovila Sekcijo podjetnic s ciljem, da širi glas podjetnic v prizadevanjih za spodbudnejše poslovno in družbeno okolje, ter spodbuja žensko in socialno podjetništvo. Pred letošnjim praznikom žena je PTZ povabila na okroglo mizo Od enakosti k sodelovanju, na kateri so sodelovale priznane poznavalke ženskega podjetništva in vodenja družb. Iztočnica okrogle mize so bili podatki mednarodne raziskave Globalni podjetniški monitor - od leta 2002 slovenski del raziskave izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Izsledki raziskave GEM kažejo, da se podjetniška aktivnost žensk v Sloveniji v zadnjih letih giblje pod evropskim povprečjem (najbolj uspešni pri vključevanju žensk v podjetništvo sta Litva in Latvija). Razmerje med podjetnicami in podjetniki pri zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA) je v Sloveniji 0,55, kar pomeni, da na vsakih 10 podjetnikov deluje le približno 5 podjetnic. Ta razkorak med spoloma je pri ustaljenih podjetjih še večji, kar kaže na to, da ženske podjetniške aktivnosti pogosteje opustijo v zgodnjih fazah.

Predsednica Sekcija podjetnic pri PTZ  Mag. Mojca Kunšek je dejala, da omenjen delež oziroma to razmerje odraža obstoj specifičnih ovir za ženske, tudi v podpornem okolju, kar potrjujejo tako podatki, kot tudi podjetniški poznavalci. Med ključnimi izzivi podjetnic je izpostavila dostop do financiranja, manjše poslovne mreže ter težje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Pomembno priložnost po njeni oceni predstavljajo digitalizacija in nove tehnologije, saj omogočajo nižje vstopne ovire, bolj fleksibilne poslovne modele in globalni dostop do trgov.  Izpostavila je še, da imajo pri spodbujanju večjega vključevanja žensk v podjetništvo pomembno vlogo tudi  prilagodljive oblike dela ter usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.

Ženske vstopajo v podjetništvo predvsem zato, ker si želijo sprememb

Ženske so bistveno bolj prisotne v najnižjih dohodkovnih ravneh, imajo tudi manjša podjetja. Kar 60 odstotkov slovenskih podjetnic ima podjetja brez zaposlenih, poleg tega so tudi manj izvozno usmerjene kot moški. Raziskava GEM kaže, da so slovenske podjetnice v primerjavi z moškimi manj samozavestne glede svojih podjetniških veščin, hkrati pa pogosteje poročajo o strahu pred neuspehom. Kljub temu pa se v zadnjih letih povečuje delež podjetnic, ki svojo dejavnost razvijajo s poudarkom na inovativnosti in trajnostnih poslovnih modelih. Darinka Pavlič Kamien, predsednica Društva poslovnih žensk FAM, je pojasnila, da v okviru društva ustvarjajo ženskam prijazno zavezniško okolje, ki jim pomaga pri premagovanju strahu pred neuspehom. V takih združenjih se močno izkazuje moč komunikacije, tudi pri vodenju ljudi. »Ženske bi morale same znižati svoje izjemno visoko postavljene standarde,« je poudarila in dodala, da družba še ni popolnoma ponotranjila tega, koliko lahko ženke prispevajo s svojim znanjem pa tudi drugimi vrednotami.  »Ženske ne ravnotežimo, ampak ustvarjamo nov sistem, v katerem delujemo uspešno na obeh področjih, poslovnem in družinskem,« je dejala. Marta Turk, predsednica Skupnosti slovenskih podjetnic, je izpostavila pomen povezovanja in spodbujanja ženskega podjetništva. »Podporno okolje bi moralo namesto samozaposlitev spodbujati ustanavljanje podjetniških skupin. Že en sam projekt bi prispeval k ustvarjanju podjetij z novimi, dobrimi delovnimi mesti, in ženske bi lahko razvijale svoje ideje. Razdrobljenost, tudi pri spodbudah, ni rešitev!« je pozvala. Dodala je, da podporno okolje in močan glas potrebujejo tudi mala, ne le velika podjetja, čemur mora po njenih besedah v svojih zavzemanjih slediti tudi GZS.

Mateja Malnar Štembal, predsednica Združenja ONA VE, je poudarila, da si prizadevajo za večjo slišanost žensk, tudi v medijih. Še vedno je 73 odstotkov glasov v medijih moških, le 23 odstotkov ženskih. Vzrok po njenem mnenju tiči tudi v premajhni samozavesti žensk, ne le v (pre)majhnem zanimanju medijev.  »Temeljno vodilo mora biti, da ženske gradimo na znanju, kompetencah in povezovanju,« je poudarila in izpostavila, da mediji igrajo veliko vlogo pri uravnoteženosti obravnave moških in žensk v podjetništvu. Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, je povedala, da se dolgoletna prizadevanja združenja za enakopravnost žensk zrcalijo v njihovi večji zastopanosti. V združenju si prizadevajo spodbujati in promovirati uspehe ženskih podjetnic. Pri mlajših generacijah opažajo druge vrednote, veliko jim pomeni svoboda in neobremenjeno delo, zato potrebujemo prijazna delovna okolja in večjo raznolikost. Svet je do žensk v določenih situacijah še bolj krut in ženske se tudi zato ne želijo izpostavljati. Opozorila je še na pomen klime v Sloveniji, ki ženskemu podjetništvu še vedno ni najbolj naklonjena, kar odvrača tudi tuje investitorje. Zato je pomembno povezovanje, spodbujanje dialoga in iskanje skupnega imenovalca.

Izbrano za naročnike
[Gledali smo] Oskarjevski izhod iz slepe ulice?
Testeninska »rižota« z omako iz sušenih paradižnikov
»To nisem bila več jaz. Vse mi je bilo odveč, nič me ni več veselilo.« Je bila kriva Mirena?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

mladi, bic
Podjetni koraki do nove zgodbe o uspehu
  • 10. 03. 2025
Nekoč smo se primerjali z zahodnoevropskimi državami, danes nas prehiteva že Hrvaška
  • 16. 04. 2025
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
  • 06. 11. 2024