Kje so naši borci za pravice žensk, ko te teptajo talibani v Afganistanu?

Talibansko vodstvo po tem, ko je prevzelo vojaški nadzor nad Afganistanom in postopoma prevzema tudi civilno oblast v državi, navzven svetovni javnosti kaže modernizirani obraz. V izjavah za javnost izražajo zavzemanje za pravice žensk in prepoved diskriminacije, pri čemer ne pozabijo dodati, da seveda "v skladu s šeriatskim pravom". Že bežen pogled na realno dogajanje zdaj, ko talibani prevzemajo popoln nadzor, priča o tem, kaj to dejansko pomeni.

Medtem pa v javnosti kar ni zaslediti odločnih glasov nevladnih organizacij, ki sicer divje protestirajo, ko je v kakšni državi, kjer so pravice žensk spoštovane, sprejet kakšen ukrep konservativnejše narave, ki denimo ščiti življenje nerojenih deklic.

Tokrat, ko so v resnici ogrožena življenja in temeljne pravice afganistanskih žensk, pa se v glavnem osredotočajo na sprejem beguncev in celo izstop Slovenije iz NATA. Molči tudi Islamska skupnost v Sloveniji.

Talibani s polnimi usti obljub, a za vsako na koncu pride ampak …

V torek so Talibani razglasili splošno amnestijo za ženske, tiskovni predstavnik je celo omenil, da bi želel, da se jim ženske pridružijo v vladi. V več različnih izjavah za javnost talibansko vodstvo zatrjuje, da bodo »pravice žensk v Afganistanu spoštovane,« a običajno dodajo »v okviru islama.« Prav tako obljubljajo, da bodo ženske zelo aktivne v njihovi družbi in da bodo »ženskam dovolili, da bodo delale in študirale,« a nato doda: »znotraj naših okvirov, v skladu z afganistanskimi normami in islamskimi vrednotami.«

Kaj točneje to pomeni v praksi, talibani zaenkrat še niso razjasnili. Poleg obljub o spoštovanju pravic namreč poudarjajo, da morajo prebivalci Afganistana živeti po pravilih islama in šeriatskega prava. Na vprašanje, ali bodo ženske lahko izvoljene na položaje v politiki, je tako vodja Talibanov odgovoril le s smehom. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da so te obljube bolj malo vredne.

https://twitter.com/dpatrikarakos/status/1427567411692244992?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1427567411692244992%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Ftopnews.si%2F2021%2F08%2F18%2Fpogumne-zenske-so-na-ulice-v-kabulu-protestirale-proti-talibanom-talibani-v-pomirljivem-tonu-zagotavljajo-da-bodo-zenske-bodo-uzivale-pravice-po-seriatskem-pravu-in-da-bodo-lahko-se-vedno-delale-in%2F

Med letoma 1996 in 2001, ko so Talibani vladali v Afganistanu, je bila njihova interpretacija islama in šeriatskega prava izjemno rigidna. Ženske so v javnosti morale nositi burko, od doma so smele izključno v spremstvu moškega sorodnika. Deklicam, starejšim od 10 let, so prepovedali šolanje, prav tako niso smele delati.

V želji po mednarodnem priznanju Talibani, vsaj v Kabulu, kažejo svetu zmernejši obraz. A Afganistanci opozarjajo, da gre v resnici zgolj za predstavo za mednarodno javnost. V mestih, ki so bila zavzeta pred Kabulom, namreč že kažejo svoj pravi obraz. Pa tudi v Kabulu so ženske praktično že izginile iz ulic. Nekaj pogumnih posameznic je na ulici sicer izvedlo protest za svoje pravice.

https://twitter.com/HanifJazayeri/status/1427732113726509061?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1427732113726509061%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Ftopnews.si%2F2021%2F08%2F18%2Fpogumne-zenske-so-na-ulice-v-kabulu-protestirale-proti-talibanom-talibani-v-pomirljivem-tonu-zagotavljajo-da-bodo-zenske-bodo-uzivale-pravice-po-seriatskem-pravu-in-da-bodo-lahko-se-vedno-delale-in%2F

Ženske v krajih pod talibansko oblastjo že spoznavajo njihovo »trdo roko«

V uradih, medijskih hišah in javnih službah so ženske medtem že poslali domov in jim naročili, naj se ne vračajo. Prav tako so jih že poslali z univerz in srednjih šol, nekatere izmed njih so pri petnajstih, v nekaterih primerih celo dvanajstih letih silili v poroke s talibanskimi borci. In to ne samo v ruralnih območjih, podobna poročila prihajajo tudi iz Herata in Kandaharja, največjih mestih za Kabulom.

Nekdanja kapetanka ženske nogometne reprezentance Khalida Popal, simbola boja žensk za enakopravnost, ki danes živi na Danskem, svojim nekdanjim soigralkam sporoča, naj izbrišejo svoje profile na družbenih omrežjih, se skrijejo in izginejo, saj so ogrožena njihova življenja.

Zarifa Ghafari, županja mesta Maidan Shahr, ena izmed vidnejših afganistanskih političark, pa je sporočila, da ni uspela pobegniti iz države. Trenutno se skriva v življenjskem strahu, da jo talibani odkrijejo in ubijejo. Ghafarijeva je bila še pred dvema letoma pri reviji National Geographic predstavljena kot praktičen primer izjemnega napredka na področju pravic žensk.

https://twitter.com/Pizama/status/1427315235745062923

V krajih, ki so jih talibani zasedli že v preteklih tednih, so med prvimi potezami požgali šole za deklice, v nekaterih primerih tudi obglavili šolsko osebje. Dijakinja Khalida iz Shirin Tagaba v provinci Faryab se spominja, kako je sredi noči, potem ko so Talibani zavzeli njeno vas, slišala eksplozijo. Šola je bila v plamenih, Talibani pa so streljali na vaščane, ki so skušali gasiti.

Kljub poročilom iz prakse pa ni slišati veliko kritik na račun talibanskega režima, ki se na terenu v primerjavi s situacijo pred 20 leti ni spremenil praktično nič.

Zagovorniki žensk, ki protestirajo proti omejevanju splava in »plačni neenakosti«, tokrat nenavadno tiho

Ko je poljsko ustavno sodišče presodilo, da je splav otrok z zdravstvenimi okvarami v nasprotju s poljsko ustavo, ki ščiti pravico do življenja, je Anmesty International Slovenia pozival k spletnim protestom proti poljski vladi. Mirovni inštitut je pozival k stavki, Inštitut Danes je nov dan pa je že večkrat kritično obravnaval poteze poljske vlade, denimo zaradi odstopa od Carigrajske konvencije in omejitve pravice do splava. Spremljali smo proteste pred poljskim veleposlaništvom.

Ob dejanskem ogrožanju življenj žensk in deklet, še posebej tistih, ki se postavljajo za svoje pravice, pa nenavadna tišina. V pozivu, ki sta ga podpisala Amnesty International in DJND, skupaj s Slovensko karitas, Rdečim križem in še nekaj več kot deset organizacijami, slovensko vlado pozivajo, naj poskrbi za begunce, posebej tiste, ki so sodelovali s slovensko vojsko. Pozivajo, naj se vzpostavi begunski koridor ter se beguncem zagotovi humanitarna viza, da ne bodo na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem.

Mirovni inštitut, ki se omenjenemu pozivu ni pridružil, pa v izjavi za javnost sporoča, da lahko samo upamo, »da posledice za prebivalstvo in še posebej ženske ne bodo drastične in usodne.« V izjavi še ugotavljajo, da je umik NATO-vih vojakov dejstvo, če nam je všeč ali ne. Še več, v tem vidijo celo pozitiven korak, saj »miru, enakosti in pravic ni mogoče zagotavljati na način, kot sta ZDA ter NATO to počela do sedaj – torej z vojnami, vojaškimi intervencijami in dolgoročno vojaško prisotnostjo.«

Glede ohranitve pravic žensk napovedujejo, da se bodo pridružili akcijam sorodnih organizacij. Še več, v izjavi celo posredno pozivajo k izstopu iz zveze NATO.

Za odziv na dogajanje smo povprašali tudi Islamsko skupnost v Sloveniji, vendar nam do pisanja prispevka še niso poslali svojega stališča.



https://twitter.com/Reuters/status/1427601182869147681

https://twitter.com/pers_luka/status/1428023728554889221