Kje so časi, ko so se ženske ravnale po reku »največja sreča za moža je žena, katera kuhat' zna«?

Prava, čistokrvna levičarka, razen v zadnjem odstavku, ko misli, da se da karkoli rešiti z Božjo pomočjo.
Bog nam pomagaj, če si sami ne zmoremo ali nočemo! Mimogrede pa, v mojem (najinem!) zakonu o enakopravnosti nisva govorila ampak sva v njej in z njo živela. Jasno, brez prižnice in Božje pomoči!

Ženske niso niti približno vdrle v tipično moške poklice.Vso infrstrukturo ,da ženske lahko pametujejo so naredili in jo vzdržujejo moški.Večina 'žensk" je zaposlenih v javnih in državnih ustanovah,ki so same sebi namen.Od večine teh 'žensk' ni nič in predstavljajo samo ekološki problem.Ekologija je zdaj pomembna tema.Igrajo vlogo profesionalnih žrtev moškega šovinizma in si niso sposobne priznati,da so pač same nesposobne.Hvala Bogu pa še obstajajo tudi prave ŽENSKE.So sposobne,znajo sodelovati in se dopolnjevati z moškimi in ne igrajo profesionalnih žrtev.

Zdi se mi, da ga. Miklavčičeva tokrat nekoliko pretirava, ker ekstremne primere posplošuje na ves ženski svet. Zato pa se strinjam z izjavo, da je vlak feminizma v 21. stoletju iztiril, saj je početje feministk enostavno neprebavljivo.
Ko se opisuje prejšnje čase, je treba opomniti, da takrat ženske, razen silno redkih izjem (npr. učiteljice, poštne uradnice) niso hodile v službo. Jasno je, da so morale prevzeti nase breme gospodinjstva, saj je delovnik moških večkrat presegal današnjih 8 ur.
Sicer pa se strinjam s komentarjem Thora.

Nisem podpornica NPM, a ti jo razumem: "Vam bom povedala eno anekdoto. Ta me je najprej nasmejala, potem pa pravzaprav nisem bila več tako nasmejana, ko sem pomislila, kaj mi je pravzaprav ta gospod povedal. Namreč eden od visokih cerkvenih dostojanstvenikov mi je, ko sva se prvič srečala, rekel: Veste, jaz se pa kar ne morem navaditi, da bi vam rekel predsednica. Ali vas lahko kar kličem prva dama? In ga jaz pogledam, se nasmejim in rečem: Veste, prva dama je pa moj soprog. Pa sva se malce nasmejala, ampak spet neki stereotip – ženska predsednica. Niti predsednica mi ni zmogel reči."
Moške oblastnosti je v Cerkvi preveč.

Hja, ce sem cisto posten, zenske, ki bi se kar naprej pridusala nad svojo zapostavljenostjo, sploh ne bi hotel.

Feminizem na Zahodu dela proti ženskam. Ko je kakšna posiljena s strani migrantov, so feministke tiho, ko je samohranilka spolno zlorabljena s strani župana, so tiho, ko se v Iranu ženske borijo za svoje pravice in protestno pokažejo lase, se feministke postavijo na stran zatiralcev. Feminizirani poklici večinoma ne funkcionirajo. Ženske kvote so politiko naredile za še večjo kurbo. Moški niso na tleh ali na kolenih, ampak jih neženstvene ženske enostavno ne zanimajo. Feminizem je v nekaterih državah na Zahodu dosegel, da je prvič v zgodovini večina žensk v rodni dobi samskih, ne neporočenih, samskih. Ni videti, da bi bile ravno srečne zaradi tega.

Pravi feminizem, ki bi mu bilo mar za ženske, bi predlagal naslednje:
- Ne bomo se več prostituirale. Poročite se z nami ali pa odje.ite.
- Ne bomo več snemale pornografije. Poiščite si punce in žene.
- Ne bomo več jedle škodljivih kontracepcijskih tablet. Nataknite si kondom ali prevzemite odgovornost za posledice.
- Ne bomo več ubijale (splavljale) nerojenih otrok in nosile psihofizične posledice in družbeni gnev za to dejanje.
- Ker je islam s feminizmom nezdružljiv, si bomo prizadevale za njegovo prepoved oz. omejitev.

Kuhanje je bilo zelo pomembno opravilo, ki je terjalo celega človeka, žensko.
Naj pošiem:
Potrebno je bilo ščistiti štedilnik, propraviti treske in drva, ter zakurizi ogenj.
Potrebnoo je bilo v trgovino po živila, saj hladilnikov ni bilo. Gospodinje smo morale oripraviti tudi ozimnico, vložoti marskija, kar je prišlo prav v zimskih mesecih, ko bv trgovinah ni bilo zelenjave. Kuhanje na štedilnikih je bila prava umetnost,saj je bilo za različne jedi potrebno vzdržavati različni ogenj, kar je bila psebna mojstrivina.
Priprava josila je trajala kar nekaj ur. Po kosilu je bilo potrebno oprati posodo. Potrebno je povedati, da je bila posoda ožgana, saj je bilo potrebno marsikaj kuhati na odprtem ognju.
In tako je šel dan. Kaj pa danes počno gospodinje? Kupijo na pol pripravljeno hrano in jo skuhajo ali screjo in srevirajo.
Poseben podvig pa je bilo pranje perila. Ni bilo pralnih praškov, nibilo pralnih strojev, zato je prabje predstavljajlo posebno težaško delo.
Vsega tega so danes ženske razbremenjne in lahko se gredo enakopravnost.
Bližamo se 8. marcu in ni odveč spomniti na čase, ko je bilo gospodinjstvo delo,ki je terjalo celega človeka.
Prevladovalo je fizično delo, saj strojev skorajda ni bilo. Moški so močnješi od žensk, zato so opravljali težja dela, ženske pa so gospodinjile. Takšna je bila prirodna delitev, ki pa jo danes želimo zanemariti in ovreči. Ženske si celo želijo, da bi moški rodili.

Ne trdim, da je izmišljeno, ampak vseeno - mislim, da v posploševanju nekih "temnih časov" za žensko v preteklosti na Slovenskem Milena Miklavčič enostavno pretirava. To je karikatura časov, ne pa uravnotezen razumen prikaz. Verjamem, prepričan sem, da so bile v vseh časih ženske s strani svojega moškega tudi ljubljene in spoštovane. Ker je to naravno, ker je Bog moškega in žensko tako ustvaril. Verjamem, da je večina žensk nekoč v primerjavi z blaginjo danes imela težko življenje. Kaj pa moški, a moški pa ne? A delo od jutra do večera na polju in v gozdu brez strojev je res tako lahkotno ugodje v primerjavi s kuhanjem in pospravljanjem doma? Vse do dandanes so najtežja in najbolj umazana in tudi najbolj nevarna dela in poklici prihranjeni za moškega in moški so tisti, ki umirajo na bojnih frontah. In prav je, da je vse to moška zadeva. Nehajmo raje že s tem bojevanjem proti naravi in nehajmo spodbujati boj med spoloma, kdo bo koga, ker to na koncu nikogar ne osrečuje in dela družbo brez trdnih družin, brez otrok in brez prihodnosti!

Muslimani imajo glede žensk nekaj rešitev, ki jih bomo morali preučiti tudi mi, če bomo hoteli obstati kot civilizacija.