Kje so bili NVO-ji, ko so zlorabljali deklice?

»Kje ste bili ob zlorabah mladoletnic in ko petsto otrok ni videlo šole? Če nimate boljših rešitev za varnost, bodite modro tiho,« je župan Novega Mesta Gregor Macedoni kritiko naslovil na nekatere NVO-je, kot so Amnesty International Slovenije, Iniciativa Glas ljudstva in Inštitut Danes je nov dan. Po županovih besedah ljudje na Glavnem trgu v Novem mestu niso sporočili »Dovolj je!« samo državni politiki, temveč tudi vsem tistim, ki jih bolj skrbijo morebitne kršitve človekovih pravic kot pa uresničevanje ustavnih načel ter pravic dejansko zanemarjenih otrok, zlorabljenih deklic in žrtev fizičnega nasilja. 

12. novembra so imele nevladne organizacije Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije, Iniciativa Glas ljudstva, Slovenska filantropija, Mirovni inštitut, Ženski lobi Slovenije, Inštitut Danes je nov dan, Greenpeace Slovenija in Matjaž Hanžek pred državnim zborom novinarsko konferenco. Na njej so se kritično opredelili do predloga zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je takrat potrdila vlada in poslala v parlamentarno proceduro v državni zbor. Spomnimo, predstavniki nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe so poslance pozvali, naj zavrnejo Šutarjev zakon - ocenili so, da so nekateri ukrepi nevarni in potencialno neustavni. Jaša Jenull je spomnil, da so v času prejšnje vlade z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. V nasprotnem primeru je napovedal, da bodo svoje dejavnosti stopnjevali.

»Večina vaših kritik se je nanašala na kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih prinašal predlagani zakon. Torej je bila glavnina skrbi namenjena še nestorjenim in, glede na razdeljeno pravno stroko, morda tudi neobstoječim kršitvam človekovih pravic,« je v Pismih bralcev zapisal novomeški župan Gregor Macedoni in vse nastopajoče javno vprašal, ali so se pred tem kadarkoli oglasili ob zlorabah in rojevanju mladoletnih deklet iz romskih naselij, ob kršitvah otrokovih pravic najmanj 500 slovenskih otrok, ki ne hodijo v zakonsko obvezno osnovno šolo ali pa ob državnem sistematičnem dopuščanju stotin žrtev težjih in lažjih kaznivih dejanj s trajnimi fizičnimi in psihičnimi posledicami, ker organi pregona in pravosodja niso učinkovito odstranili storilcev.

Macedoni je vprašal, ali so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije in Ženski lobi Slovenije kadarkoli izpostavili problem sodne prakse, ki se je izoblikovala v primeru nosečnosti dvanajstletnice leta 1995 v Mariboru. Takrat je sodišče očeta najprej oprostilo, potem pa ga po pritožbi obsodilo na pogojno kazen z obrazložitvijo, da gre za posebnost etnične skupine. Nekdanjemu varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku je svetoval, naj si v Delu prebere članek svoje naslednice Vlaste Nussdorfer ter se pri tem zamisli o razliki med branjenjem pravic dejanskih otrok in navideznih žrtev.