Kje se je zalomilo v ljubezenski zgodbi med Donaldom Trumpom in Kim Jong Unom

Zgodovinski dogodek srečanja predstavnikov Severne in Južne Koreje je bil pozitiven znak za cel svet. Možnost, da tudi najhujši sovražniki lahko med seboj gradijo mostove, vsem daje upanje za lepšo prihodnost.

Kljub naraščajočim trenjem med Severno Korejo in Združenimi državami Amerike, se je zdelo, da jim je uspelo doseči sporazum. S tem bi zaustavili razvoj jedrskega orožja v Severni Koreji.

Veliko vlogo je v teh pogajanjih igrala Kitajska, ki je verjetno res edina z zadostnim vplivom na Kim Jong Una. Vseeno pa je najbolj simbolično delovala napoved srečanja med Donaldom Trumpom in Kim Jong Unom.

Vsi te upi pa so splavali po vodi. Trump je namreč v pismu obvestil javnost, da se 12. junija srečanja v Severni Koreji ne bo udeležil. Med razloge je navedel naraščajoč sovražni govor proti Ameriki in nezadostni dokazi o zaustavitvi razvoja jedrskega orožja.

V izjavi je Trump priznal, da je odpoved pogovorov verjetno v škodo sveta, a za bolje obeh držav.

Skepticizem že od začetka

V zadnjih desetletjih so bile podobne možnosti pogovorov med ZDA in S Korejo že omenjene. Sedaj smo morda bili najbližje izvedbi ideje, a ne gre za popolnoma nov pojav. Kljub temu, da je ameriški predsednik sprejel povabilo na pogovore s S Korejo, ki bi jih gostil Singapur, so bili mnogi ameriški državni uradniki skeptični. Večina jih je možnosti dejanske udeležbe obeh predsednikov na pogovorih ocenilo pod 50 %.

Prvi razlog so vprašljivi trudi S Koreje pri ukinjanju jedrskega programa. Sicer tuji novinarji res poročajo o eksplozijah, ki naj bi uničile predore in zgradbe v centrih za razvoj jedrskega orožja, a hkrati Severna Koreja ni dovolila vstopa inšpektorjem in tujim organizacijam za nadzor nad tem postopkom. Posledično ni zagotovila, da so eksplozije dejansko uničile infrastrukturo ali gre le za površinsko škodo.

Tovrstna dejanja torej niso zadostna za zagotovitev primernih meddržavnih odnosov z državami, ki so jim predhodno s tovrstnim orožjem grozili.

V škodo pa je bila tudi sovražna retorika Severne Koreje, predvsem v zadnjem tednu. Severna Koreja je vojaške vaje ZDA in Južne Koreje seveda videla kot provokacijo. Po poročanju ameriških medijev je odločitev za odpoved pogovorov v Singapurju povzorčila izjava Severne Koreje, ki je ameriškega podpredsednika označila za politično lutko. Sovražna retorika med državama je predvsem v času Donalda Trumpa postala norma, a očitno jo lahko izvaja le Trump, ne pa tudi drugi predsedniki.

V izjavi je Trump priznal, da je odpoved pogovorov verjetno v škodo sveta, a za bolje obeh držav. K temu je bilo obvezno seveda dodati, da je ameriški jedrski arzenal veliko večji kot severnokorejski. Trump je celo zapisal, da moli k Bogu, da mu ne bi bilo potrebno jedrskega arzenala uporabiti.

Očitno je, da si je Trump s tem srečanjem želel zagotoviti mesto v zgodovini. Hkrati pa mora ostati zvest svojemu načelu sklepanja dobrih sporazumov. V luči izjav Severne Koreje so bile možnosti dobrega sporazuma zelo majhne, zato bo mesto Trumpa v zgodovini moralo še malo počakati.

Vsekakor je Trump še vedno pripravljen nadaljevati pogovore, v bolj znosnih okoliščinah. Severna Koreja bo enostavno morala prilagoditi svoje ravnanje, če želi boljšo obravnavo s strani drugih držav, predvsem ZDA.

Odpoved srečanja je razočaranje, a tudi uspeh samega srečanja ni bil zelo verjeten.