Kdor čaka, dočaka: elektrifikacija železniške proge Pragersko - Hodoš

Pred dvema letoma, ob žledolomu, so pri večernih poročilih pokazali povsem zgrožene krajane Borovnice, skozi katero so, zaradi poškodb omrežja, začasno spet vozile dizelske lokomotive. Zgroženo so se pritoževali, kako tega ne morejo prenašati in da to ni človeško ...

Tista poročila so nam, državljanom vzhodno od Ptuja, pustila rahlo grenak priokus drugorazrednosti in zaostalosti. Za nas je bila namreč tovrstna izkušnja dolga leta vsakdan.

Pred nekaj dnevi pa smo vendarle dočakali tudi to, da se je mimo zapeljala električna lokomotiva. Kar nejeverno smo pogledali še enkrat, saj smo jo videli, slišali pa skorajda ne!

Iz Ljubljane v druga mesta, kakor ptiček poletim ...

Elektrifikacija železniške proge Pragersko - Hodoš je naložba, težka 465 milijona evrov, od tega je polovica denarja iz evropskih kohezijskih skladov.

Gradnja, ki je trajala sedem let, je potekala v treh fazah: rekonstrukcija in nadgradnja železniške proge, ukrepi za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje in pa seveda elektrifikacija. To je bil še zadnji neelektrificirani del proge na železniški osi Lyon - Budimpešta.

V okviru projekta je temeljito prenovo doživela tudi druga prometna infrastruktura. Zgrajenih je bilo namreč 78 cestno-železniških križanj, ki so v mnogih pomurskih mestih zelo razbremenila promet ob konicah. Zaradi skrajšanja voznih časov bo skrajšan čas in povečana frekvenca tako potniškega kot tovornega prometa.

Povedati pa je treba tudi to, da je to eden redkih velikih projektov v Sloveniji, ki je bil končan v približnem roku, brez večjih dodatnih stroškov, aneksov in škandalov.

Magyarország se je približala

Po novem bomo še bolj povezani z Madžarsko, ne le idejno, tudi železniško in preko tega gospodarsko. S to progo se je tako vzpostavila nova povezava med državama, ki se povezujeta tudi na področju energetike, saj načrtujeta povezavo električnega in plinskega omrežja obeh držav.

Madžarski zunanji minister Peter Szijarto, ki se je z našim premierjem poizkusno zapeljal po novi progi, je ob svečanem trenutku povedal, da smo s to investicijo naredili nov korak pri povezovanju v srednji Evropi.

Nekaj besed je bilo namenjenih tudi gradnji drugega tira, ki si ga Madžarska zelo želi. Madžarska je za koprsko pristanišče druga najpomembnejša država glede na število zabojnikov. Madžari so tudi ponudili posojilo za gradnjo drugega tira.

Naš minister za infrastrukturo se je precej dobro znašel in dokazal, da ministrstva za infrastrukturo nismo ustanovili zaman ter Madžare vljudno povabil, da bi se kapitalsko bolj aktivno vključili v projekt, ne le s posojilom. Baje Madžari to možnost še preučujejo.

Brez zapletov ne gre - samoironija je edina terapija

Bilo bi pa seveda precej nenavadno, če bi vse potekalo brez zapletov. Tako danes med Mursko Soboto in Hodošem še vedno vozijo dizelske lokomotive, saj se po progi lahko vozi le en električni vlak dnevno.

Razlog je v nedokončani gradnji daljnovoda, ki mu nasprotujejo v zasebni zobozdravstveni in ginekološki ambulanti, saj da poteka preblizu klinike. Že lani so vložili tožbo na upravno sodišče, ker pa sodni mlini meljejo počasi, se je gradnja daljnovodov v tem času začela. Sodišče je potem razveljavilo gradbeno dovoljenje in ga vrnilo ministrstvu za okolje in prostor v ponovno odločanje.

Upravičeno je vprašanje, kakšen je gospodar, ki tako pomanjkljivo pripravi tako velik in pomemben javni posel, da ga potem lahko izpodbija zasebnik. Tukaj so v seveda v igri že drugi (elektro) igralci. Državljane, ki živijo v naseljih ob progi, pa so tudi opozorili, da lahko pričakujejo motnje pri oskrbi z elektriko.

Kakorkoli, začetne težave, ki so tako zelo značilne za našo deželo, bodo sčasoma izzvenele. Proga, ki bo začela normalno delovati, pa bo imela velik pomen za gospodarstvo. Tako notranje kot mednarodno.

Če bi obnovili še povezavo z Avstrijo prek Gornje Radgone, bi to pomenilo v celoti povezano železniško omrežje. Nanj priključeno slovensko gospodarstvo bi imelo mnogo boljše pogoje, kot jih ima danes.