Katoliške šole v ZDA bi lahko ostale brez državne pomoči, ker ne priznavajo ideologije spola

Koronavirusna kriza je močno prizadela številne vidike gospodarskega in družbenega življenja povsod po svetu. A posebej boleče je, da bi nekateri radi s pomočjo tega skovali nepoštene zmage.

Tako so katoliške šole v ZDA trenutno kljub republikanskemu predsedniku v precej težki situaciji. Ne samo, da jim zaradi gospodarske krize upadajo prihodki iz naslova šolnin, ogroža jih nedavna odločba vrhovnega sodišča v primeru Bostock vs. Clayton County, ki je zelo razširila pojmovanje spolne diskriminacije pri zaposlovanju - tudi na homoseksualne in transspolne osebe.

Čeprav imajo ZDA še vedno močno razvito katoliško šolstvo, število katoliških šol upada. V 70. letih prejšnjega stoletja jih je bilo okoli 11.000, danes samo še 6.000.

Kot celotne ZDA, jih je zelo prizdela koronavirusna kriza. Šolnine predstavljajo kar 80% njihovih prihodkov, zato se jim padec na tem področju zelo pozna. Predsednik Trump jim je sicer obljubil pomoč, tako kot ostalim šolam v ZDA. A zdaj so ogrožene, da bi lahko po sodni poti ostale brez zvezne pomoči, ki jo je predvidel t. i. zakon "CARES" (podobno kot slovenski "PKP").

Pogoj za zvezno pomoč je namreč, da v vlogi šole zagotovijo spoštovanje zakonodaje s področja državljanskih pravic. Po nedavni razsodbi vrhovnega sodišča, kjer je bilo razsojeno, da ni mogoče odpustiti ali ne zaposliti nekoga zgolj zato, ker bi bil gej ali transspolna oseba, nekateri odvetniki trdijo, da bi na podlagi te razsodbe bilo mogoče izpodbijati dodelitev zvezne pomoči (nekaterim) katoliškim šolam.

Odločitev, ki je bila presenetljivo sprejeta kar s 6:3 (zanjo je denimo glasoval tudi vrhovnik sodnik Neil Gorsuch, ki ga je imenoval Trump),  je že ob razglasitvi sprožala polemike in strahove, da bo prisilila verske organizacije, da zaposlujejo posameznike, katerih ravnanja so v neskladju z usmeritvijo teh organizacij.

Zaradi vseh teh dilem si nekateri prizadevajo, da bi pomoč katoliškim šolam bila predvidena v novem zakonodajnem paketu, a glede tega je še veliko negotovosti.

Pritisk zaradi LGBTQ ideologije na katoliške šole in učitelje tudi drugje po svetu

Pritisk LGBTQ ideologije na katoliško šolstvo narašča tudi drugje po svetu. Čedalje bolj ga osebno čutijo tudi učitelji.

Tako Pauline Gallagher, nekdanja učiteljica na katoliških šolah v škofiji Glasgow na Škotskem, za catholicherald.co.uk piše, da je ves čas svoje kariere svojim učencem "želela v celoti deliti evangelij in nauk Cerkve, in to so ji katoliške šole omogočale". Politični in ekonomski pritiski, ki smo jim priča danes, pa so po njenem mnenju "grožnja, da bi lahko katoliški učitelji živeli svoje poslanstvo tudi v naslednji generaciji".

V deklaraciji Pavla VI iz leta 1965 o krščanski vzgoji Gravissimum Educationis so katoliške šole pozvane, da izobrazijo "mladino, ki je upanje Cerkve", odgovorni v Cerkvi pa si morajo prizadevati, da  mladim ta pravica ni odvzeta, navaja Gallagherjeva.

Katoliške šole lahko in morajo ponuditi staršem, prvim vzgojiteljem svojih otrok, nekakšen branik, okope proti družbenim silam, katerih namen je destabilizacija družbe in dekonstrukcija družine. Takšne sile imajo vse večji vpliv na nacionalno in mednarodno izobraževanje in odkrito poskušajo "osvoboditi" katoliške učence od vpliva staršev ter katoliških šol. In ta konflikt ne bo izginil, opozarja Gallagherjeva. Kajti to, kar svet imenuje osvoboditev otrok, je v resnici brutalen izgon evangelija iz družbenega življenja.

Katoliške šole sicer po mnenju Pauline Gallagher niso popolne. "Toda kje drugje bi šolar lahko doživel zakramente in Božje navzočnosti? Kje drugje bi lahko poučevali teologijo papeža Janeza Pavla II. kot naravni del šolskega kurikuluma, in učencem pomagali razviti pozitivno razumevanje odnosov in spolnosti? Kam naj se obrnejo starši, ki niso katoličani, pa bi radi zavarovali svoje otroke pred današnjimi 'osvoboditelji'?" se sprašuje Gallagherjeva. Zato ima prizadevanje za obranitev katoliškega šolstva pred novodobnimi pritiski pomembno mesto.