Kakšnega papeža si je želel kardinal Bergoglio, tik preden je sam postal papež

Ob četrti obletnici izvolitve papeža Frančiška - 13. marca - je bilo objavljenih mnogo misli in komentarjev, kaj je 266. papež v teh štirih letih že dosegel in česa še ni.

Precej pozornosti je pritegnil na roko napisan govor kardinala Bergoglia, s katerim je na zaprtih sestankih tik pred konklavami kolege kardinale pozval k izvolitvi papeža, ki bo "šel na obrobje." Očitno jih je z govorom tako prevzel, da so nato izvolili kar njega. 

Zapiski tega govora so bili pred kratkim objavljeni v časopisu nadškofije v Havani z imenom Palabra Nueva, piše Catholic Herald. Zapiski v španskem jeziku, napisani na roko z majhno pisavo ter komaj berljivi prinašajo ideje, ki so nam po štirih letih njegovega papeževanja postale znane.

V govoru je Jorge Mario Bergoglio izrazil željo po Cerkvi, ki je ne bi prevzemal "teološki narcisizem" ali "duhovna zemeljskost", ampak po Cerkvi, ki bi šla na "obrobja" ter tam našla uboge in pomoči potrebne.

"Cerkev je poklicana, da gre ven iz same sebe in da gre na obrobja, ne samo na geografska, ampak tudi na obrobja človeške eksistence. Na tista, kjer je skrivnost greha, bolečine, nepravičnosti, nevednosti, duhovne prikrajšanosti, misli in popolne bede," je takrat dejal zdajšnji papež Frančišek.

Obsodil je tendenco Cerkve po "naravnanosti same vase", da ta ostaja zaprta ter usmerjena vase, da ne želi odpreti svojih vrat ter oditi ven ter poiskati tistih, ki najbolj potrebujejo Božje tolažbe. "Zlo, ki lahko čez čas prevzame cerkvene institucije ima svoje korenine v tej naravi naravnanosti same vase, v neke vrste teološkem narcisizmu."

Pred kolegi kardinali je še poudaril, da mora novi papež biti tisti, ki posluša Jezusove besede ter "pomaga Cerkvi, da gre na eksistencialna obrobja in da postane plodna mati, ki živi iz sladkega in pomirjujočega veselja evangelizacije."

Prevzet nad njegovimi besedami je po govoru, havanski nadškof, kardinal Jaime Ortega, Bergoglia vprašal, če lahko dobi kopijo, saj so ga njegove besede prevzele. Bergoglio, ki pogosto govori iz glave, govora ni imel zapisanega, vendar je napravil nekaj zapiskov glavnih misli, kolikor se jih je pač spomnil ter jih nato izročil Ortegi.

Zapiske - gre za zapis povzetek govora v štirih alinejah, nekaj ključnih pojmov pa je tudi podčrtanih - danes hranijo v nadškofiji v Havani.

Ortega ga je po tem, ko je Bergoglio postal papež Frančišek, vorašal, ali lahko besedilo objavi. Zavedal se je namreč zgodovinske vrednosti zapisanjih besed. Papež je v objavo privolil.