Kako se je lahko laburistom zgodil tak poraz, saj so jih vendarle podpirali slovenski mediji?

Pred kratkim smo bili priča predčasnim volitvam v Veliki Britaniji, ki so prinesle več kot prepričljivo zmago konservativcem Borisa Johnsona. Ti so z veliko večino zmagali kljub napovedim, ki so še dan pred volitvami kazale na zelo tesen izid, v medijskem prostoru pa se je ustvaril občutek, da je Johnson že sam po sebi negativen lik in slabša izbira tako za britanske volivce kot za prihodnost Evrope.

Izkazalo se je, da Britanci ne mislijo tako, in s slovenskega vidika se postavlja vprašanje, kako je lahko zmagal kandidat, ki je v medijih prikazan kot negativec in nesposobnež. A tako enostransko je bil (in je še) Johnson predstavljen le v slovenskih glavnih medijih, kar je dokaz njihovega neobjektivnega in pristranskega poročanja.

Corbyn kot favorit slovenskih glavnih medijev

Brexit in posledice nas tukaj ne zanimajo; skrbi nas ideološka zaznamovanost slovenskih medijev. Ti so od vsega začetka favorizirali laburistično stranko in njenega voditelja Jeremyja Corbyna, socialista in "novega levičarja", ki naj bi prerodil britansko in evropsko levico. Corbyn celo med levičarji velja za radikalnega, slovenski mediji pa ga že od njegove kandidature za voditelja laburistov predstavljajo kot najboljšega britanskega politika, čeprav rezultati kažejo drugače, pa tudi eden od njegovih predhodnikov na čelu stranke, Tony Blair ga poziva, naj svojo politiko premakne bolj proti sredini.

Kljub temu ga slovenski mediji čislajo kot predstavnika delavstva, predanega razrednemu boju, hkrati pa tudi zagovornika priseljevanja in visokih javnih izdatkov na račun socialnih transferjev. Dejansko pa Corbyn nima delavskega pedigreja; je namreč iz severnega Londona izvirajoči levičarski izobraženec, ki z delavstvom ne najde skupnega jezika. Kot je značilno za paradoks sodobne levice, je bil ravno zato poražen, saj delavstvo podpira Brexit in je zato glasove oddalo konservativcem.

Tarče posmeha zmagujejo na volitvah

Na drugi strani pa je zmagovalni Johnson v slovenskih medijih mnogokrat tarča posmeha, očitajo mu na primer klovnovstvo, nerodno brisanje tal in zagate s toaletnim papirjem. Takšna podoba se ustvarja tudi v britanskih medijih, a tam je norčevanje uravnoteženo, saj ima vsaka stran svoje medije, slovenski pa povzemajo zgolj levičarske.

Podobno pristransko vzdušje se ustvarja tudi okoli ameriškega predsednika Trumpa, ki mu neutemeljeno pripisujejo rasizem, mnogo njegovih izjav pa je vzetih iz konteksta in predstavljenih kot grožnje. Kdor spremlja le slovenske medije, dobi vtis, da so njegovi "pravi" protikandidati le levi, točneje radikalno levi, kot sta denimo Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta predstavljena kot ljudska in človeku prijazna kandidata.