Kako mladi duhovniki plačujemo ceno zločinov prejšnjih desetletij

https://www.24ur.com/novice/slovenija/rupnik-kljub-prepovedi-v-nedeljo-somaseval-v-rimu.html

Takole,dragi moji, ko se boste mladi duhovniki,ki vam je mar za resnico,vsak dan oglasali in protestirali,ko nk vsak teden v Družini in ostalih medijih prispevek enega duhovnika,da hočete spremembe,potem bom vedela,da ste resni in delate za dobro cerkve.

Thor, odlično si napisal.

Jaz bi dodala samo tole:

Dragi mladi duhovniki, vključno s piscem tega prispevka:

Kdaj ste se oglasili v vseh teh letih, ko so se odkrivali pedofilski zločini posameznih duhovnikov tu v Sloveniji in v tujini? NIKOLI. Razen mogoče nekaj posameznikov.

Kdaj ste se oglasili, ko je prišlo na dan, kakšne zlorabe so se dogajale pod p. Rupnikom? NIKOLI. Razen mogoče nekaj posameznikov.

Kdaj ste se oglasili, ko se je Janez Cerar kot prvi duhovnik izpostavil in povedal za svojo zlorabo? NIKOLI. Niti ga niste podprli, niti niste bili glasni. Ne upate si, to je, nimate svojega mnenja, nimate svojega jaza, nimate svoje vesti. Bolj vam je pomemben ugled cerkve na Slovenskem, kot branjenje resnice.

Kdaj ste povzdignili glas in se združili proti posameznikom zlorabljevalcem, posiljevalcem otrok in nun, kdaj ste pozivali nadškofa Zoreta in ostale škofe, naj se kaj premakne, naj nehajo hinaviti, naj nehajo pometati pod preprogo, naj nehajo minimalizirate zločine, naj nehajo prikrivati? NIKOLI. Oziroma lahko rečem da kakšen posameznik se je mogoče našel, ampak v medijih razen Janeza Cerarja nisem zasledila nikogar.

Torej dokler boste tiho, boste soodgovorni, da se v cerkvi na Sovenskem nič ne premakne. Bojite se vsega. Vsak posameznik v tej družbi je soodgovoren, da ustvarja boljšo družbo. In vsak ima svojo nalogo. In naša dolžnost je, da opozarjamo vsak dan na zlorabe, ki se dogajajo v družbi. Zanimivo, pa tako ste izobraženi. Ne vem, kaj bi rekel Jezus.

Ne vem, kaj porečemo na blaženega Lojzeta Grozdeta, pesnika Balantiča in mnoge mučence na Slovenskem, ki so umrli za svojo vero, za resnico, za svojo vest? Kako to, da jih imamo za mučence? Kaj bi bilo, če bi se potuhnili, izdali svojo vero, se klanjali komunistom? Tako pa so imeli čisto vest. Ja, umrli so, vendar so imeli čisto vest.
Ki je vi nimate, ker ste še vedno tiho kot miške. Ne vem, česa se bojite. Niste vredni duhovniškega poklica, če ste tiho. Še vedno, po vseh teh krutih zgodbah neskončnih žrtev povsod po svetu.

Niste sproščeni, ves čas se nečesa bojite. Ali res imajo vsa ta zastarela pravila, vsa ta konzervativnost in ustrahovanje ter moč in pozicija cerkve takšno moč nad vami, da ne morete izpreči iz tega in reči enkrat za vselej DOVOLJ JE?

In potem se sprašujete, zakaj je tako malo ljudi pri mašah, zakaj tako malo darujejo, zakaj ste tako oblateni (pa ne podpiram tega, da se kar vse blati vse povprek ampak resnica je taka, da sami držite štango temu, da je vsa družba nenaklonjena cerkvi)? Ker ste tiho, ker se ne oglašate in ne podpirate resnice, ker hinavite, minimalizirate in pometate pod preprogo kot vodstvo cerkve. Ker pritrjujete ljudem, ki pravijo, da so žrtve krive same za to, kar se jim je zgodilo.

Kar osebno berem tuje članke in debate na to temo je veliko vprašanje, ki se pojavlja v zvezi z grozljivimi zlorabami to, kdaj se je glavnina teh zlorab zgodila.

Vsaj v primeru ZDA so ugotovili, da je velika večina zlorab iz šestdesetih, nato največ v sedemdesetih in še v osemdesetih. Torej po sprostitvah Drugega Vatikanskega koncila. V veliki meri celotna zadeva velja tudi za Zahodno Evropo.

Zlorabe so namreč v veliki meri povezane z preveč posvetno, sproščeno pokoncilsko kleriško kulturo in nekritičnimi pastoralnimi pristopi ter zameglitvijo vlog klerik-laik, ko si je bilo potrebno biti "blizu". Očitno je bilo preblizu.

Joj, prejoj, kako ste ubogi. Če kdo lahko jamra, so to verniki, ki vas morajo (vse duhovnike) prenašati, požreti afero za afero, ki jih je zaradi vas dostikrat sram in ki vas morajo skupaj z davkoplačevalci še (prisilno) financirati. Če bi pogledali izven svojega mehurčka, bi ugotovili, da ste privilegirana elita.

Pa saj ste obljubili, da boste vzeli križ na svoje rame in hodili za Jezusom, mar ne?
Če vam je pretežko, pa izstopite, se poročite in živite običajno življenje brez božjega kompleksa. Samo tudi tam so križi, ki vam ne bodo dišali.

Je bil kdaj tu gor članek kakega vernika, ki bi se cmeril, kako ga žena ne razume, v službi ima težave, otroci delajo vse po svoje ... in da bomo aktualni, že deset let čaka na pravico na sodišču? Ni bil, ker gre za drugorazredne vernike, ki nimajo mikrofona.

Za konec še vprašanje: Kako je lahko duhovnik, ki ima otroka, še vedno duhovnik?

Moti me, da duhovščina (in katoliki) poudarja predolge sodne postopke, ki se tičejo nje.
Tudi ostali državljani in pravni subjekti so (bili) žrtve predolgih sodnih postopkov.
Takšno pač je naše sodstvo.
In nobena vlada do zdaj ni nič učinkovitega naredila za pohitritev postopkov.

Pomembno je, da se vsi ljudje zavedamo, da ima vsako naše dejanje posledice. Zato je nujno pri vsaki odločitvi razmisliti kako bom s svojo odločitvijo vplival druge ljudi okrog sebe.

Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja
Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja, se glasi seminar na katerega vabijo katoliški pedagogi. Gospa Miomira Šegina pa je v pismih bralce, Delo, dne 27. junija 2005, napisala :»Ko vstopiš v Slovenijo, dobiš vtis, da si prišel v božjo deželo (!?),…hribčki okrancljani s cerkvicami,.., dokler ne stopiš v stik z ljudmi, predvsem tistimi, ki imajo moč. Nikomur ne smeš verjeti, le potuhni se in počakaj na svoj trenutek, pa takrat udari nazaj. Naše trafike se šibijo pod težo golega mesa in skorajda vsak družinski časopis ponuja oglase za zvočne in druge seksualne užitke. Nekdo to imenuje skrajni liberalizem, vendar je med prostitucijo in liberalizmom pomembna razlika. Gre za to, ali ljudem več pomeni svoboda izražanja (kritičnega) mnenja ali pa svoboda razgaljenega (ženskega) telesa.« V slovenskem tisku tedaj berem: »Ob ogledu filma »Hotel Ruanda dijakov Srednje vzgojiteljske šole, sledi še reklama za film »9 orgazmov«.
Delo, l.. 2002 berem: »V Franciji veljajo v zvezi s pornografijo na televiziji stroga pravila. Visoki svet za audiovizuelne nadzira kodirane in ostale kanale pri spoštovanju urnika predvajanja. Pred kratkim so državnemu tožilcu predali tožbo proti enemu izmed kanalov, ki je predvajal pornografski film ob 10h zvečer. Sicer na kodiranem plačljivem kanalu…. In zvečer, po drugem dnevniku, si Ljubljančani in ostali Slovenci na svojem rednem televizijskem programu lahko mirno, zastonj in brez vsake cenzure ogledajo ameriški pornografski film.«
Dalje berem. Švedski uradniki, politiki in pripadniki švedske vojske po novem ne bodo več smeli prenočevati v hotelih, kjer med programi kabelske televizije predvajajo tudi pornografske filme. S 1. julijem 2005 namreč prične veljati uredba švedske vlade, ki jo je predlagalo vojaško poveljstvo. Na ta način želi švedska vojska, ki ima v svojih vrstah tudi poklicne vojakinje, prispevati k zmanjšanju ponižujočega prikazovanja žensk…
Norveški hotelski delavci (njihov sindikat) zahtevajo prepoved pornografskih TV programov v hotelih, da bi zaščitili osebje pred »vznesenimi gosti«. Skandinavske države so znane po tem, da imajo ene najostrejših zakonov v zvezi s pornografijo…
Na Švedskem, kjer velja prostitucija za enega izmed načinov nasilja moških nad ženskami in otroki, so kupce storitev kriminalizirali od 1. januarja 1999. Od takrat jim v najslabšem primeru grozi do šest mesecev zapora. Poleg tega so na Švedskem predvidene zaporne kazni za vse, ki organizirajo in reklamirajo prostitucijo, do šest let zapora….

Komu pa je in še manjka samozavesti oz. samospoštovanja oz. nima dostojanstva ne integritete, ko se je vse zgoraj napisano dogajalo in se brez zadržkov in omejitev prodajalo pornografijo, pa je bilo vse tiho, nihče ni nič ukrenil?
Mnogi Slovenci, tudi verniki in kleriki, so bili tiho. Tudi vse slovenske ženske, razen silno redkih, so bile tiho, nič niso ukrenile, ne podprle, čeprav je pornografije poniževanje dostojanstva žena, mater, ki škoduje družinam, zlasti mladoletnim, dečkom.
Tudi katoliški pedagogi in ne pomladne desne stranke niso nič ukrenile!

Dobro jutro: Pornografija

Peter Rak
Delo, čet, 30.03.2017

Smo voajerji, ki se zadovoljimo z navideznim razvratom, najpogosteje zgolj virtualnim in medijskim.
Menda živimo v času pornografije. Ne le v osnovnem pomenu besede, ampak se beseda uporablja tudi v različnih drugih besednih zvezah, denimo: prehranska pornografija (ang. »food porn«), medijska, politična, stilna, fiskulturna ali kulturna pornografija, pornografija vojne in revščine, pravzaprav skoraj ni področja, kjer se nezmernost, kič, pretirano, bizarno in čudaško ne bi manifestirali.
Očitno potrebujemo vse večje doze adrenalina, da bi osmislili svoje življenje, četudi smo večinoma zgolj opazovalci teh fenomenov, ki nam jih vsak dan servirajo v takšni ali drugačni obliki. In prav to je verjetno temeljna razlika s podobnimi trendi v zgodovini, pa najsi bo v grških bakanalijah, sklepni fazi rimskega imperija, nenavadnih muhah novega veka z grotesknimi zbirkami v kabinetih čudes, v času dekadence na prelomu iz 19. v 20. stoletje ali ob vzponu totalitarnih sistemov, kjer so bile izvedene v živo in ne zgolj na televizijskem ali računalniškem zaslonu.
S te perspektive smo predvsem voajerji, ki se zadovoljimo z navideznim razvratom, najpogosteje zgolj virtualnim in medijskim. Skrajne oblike so, denimo, vojna pornografija ali izkoriščanje podob nasilja, zlorab ali revščine, neredko pod krinko domnevnega ozaveščanja množic ali poskusa vzbujanja empatije. Kar je že vnaprej obsojeno na neuspeh, tako kot se ne moremo nasititi ob gledanju kuharskih šovov, se ne moremo identificirati s trpljenjem, če ga vidimo v mediatizirani obliki.
Lamentirati pa pravzaprav ni smiselno; posameznik se mora odločiti, kakšne so njegove prioritete. Nekateri bodo še naprej zgolj nemi opazovalci, ki se bodo ob takih podobah naslajali, drugi bodo to predstavljali kot svojo razsvetljenost in angažiranost. Tretji pa bodo poskušali tudi kaj konkretnega storiti, in četudi bo njihov prispevek še tako skromen ali skoraj neopazen, so pravzaprav edini, ki štejejo.
Skrajne oblike so, denimo, vojna pornografija ali izkoriščanje podob nasilja, zlorab ali revščine, neredko pod krinko domnevnega ozaveščanja množic ali poskusa vzbujanja empatije. Foto: Aziz Haidari/REUTERS Pictures
ttps://www.delo.si/mnenja/blogi/dobro-jutro-pornografija.html

Papež obsodil nasilje nad ženskami in pornografijo
Na spletni strani Ognjišča berem:«Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Človečnost se meri po tem, kako družba ravna z ženskami in njihovimi telesi, je dejal pri sveti maši na današnji praznik Marije, Božje Matere in 53. svetovni dan miru. Spomnil je, da se je vnovično rojstvo človeštva začelo z žensko. Ženske so vir življenja, pa vendar se jih nenehno ponižuje, tepe, posiljuje, sili v prostitucijo in odstranjevanje življenja, ki ga nosijo v telesu. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga, je poudaril. Papež je obsodil pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija. Žensko telo moramo osvoboditi potrošništva, moramo ga spoštovati in ceniti, je dejal in opozoril na pogosto poniževanje materinstva, ker določene ljudi zanima le ekonomska ras«t. Berem še vabilo: »Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja, se glasi seminar na katerega nedavno vabijo katoliški pedagogi«. P. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik, koordinator zadnjega pastoralnega načrta, pa je leta izjavil:»Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.« Pater Cestnik v NEDELU- u, 22. Decembra 2019 pravi: Kolikor poznam nadškofa in duhovnike, lahko rečem, da ni depresivno. Šlo je bolj za nesrečno zgodbo, za zavoženost finančnih, poslovnih projektov. Rekel bi, da je večja težava kot to, da so propadli, to, da se je nadškofija sploh spustila vanje. Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Gre sicer za pravico vsake institucije, vendar se je treba vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in lahko gredo v orožarsko industrijo, kontracepcijsko industrijo ... ... ali kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Ja, če začne tvoj denar služiti na ta način, si že bankrotiral na moralnem področju, če še nisi na finančnem. Ni bilo dovolj previdnosti. Dodal pa bi, da si je Cerkev po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. V Mariboru, na primer, je bilo takrat veliko mladih laičnih teologov, ki jim nismo mogli dati služb. Ker nismo vedeli, kako bi jih plačali. Laik težko dobi službo. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, ki bo omogočalo zaposlovanje mladih na lokalni ravni župnij. Vendar se je očitno hotelo prehitro, pojavil se je pohlep«. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani prof. dr. Vinko Potočnik, sociolog, teolog, psiholog in pedagog,dolgoletni prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in predstojnik Enote v Maribor pa v Delu, dne 22. december 2019, ugotavlja:«Največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev...Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna. »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Zaslužni profesor, duhovnik, pa niti ene besede o moralnem škandalu slovenske cerkve, ko je cerkvena gospodarska družba 7 let, ves čas njenega lastništva, prodajala legalno najtršo pornografijo, medtem ko cerkev v Katekizmu zahteva: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
Vera ni razumska, je pa razumna«, je upokojeni ljubljanski nadškof msgr. ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta, ko je govoril o nepopolnosti cerkve in ljudi, uporabil misel iz Svetega Pisma oz. Evangelija: »Kdorkoli med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Kako se ta Jezusov poziv Judom, glede prešuštva žene oz. njene kršitve judovske postave, odraža oz. upošteva v pravu oz. pravni državi, ki je pogoj za delovanje demokracije in države? Ddr. Stres še pravi: »Živimo v nepopolnem svetu in v njem sem nepopoln tudi sam. To moram sprejeti, s tem potrpeti; človek sam je nepolno bitje. Nisem ne idealist ne čistun. Kar ne pomeni, da se strinjam z vsem tistim, kar je narobe, temveč zgolj to, da se zavedam preprostega dejstva: Živim v svetu, ki je, kakršen je.« Ali je torej sporočilo cerkve, da naj sprejmemo in živimo v svetu kakršen je in pustimo naj svet ostaja tak kot je? Velja pa tudi rek: »Besede mikajo, zgledi vlečejo!« Mar zato ni slovenska cerkev ni upoštevala lastnega nauka in je njena T-2 razpečavala pornografijo? Cerkev se ni odločila za lasten katekizem, kjer druge uči, temveč za dobiček? Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost do nje, posebno mladoletnim, da tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Na pobudo staršev je država s spremembo zakona poskrbela, da je pornografija na TV kodirana in dostopna le odraslim proti plačilu. Na presenečenje mnogih pa je Cerkev za tem, zaradi potreb lastnega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je jasen:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!» Mar je katarza v slovenski Cerkvi že končana, čeprav še nihče za to ne odgovarja. Vatikan je moral povabiti škofe, da so odstopili in se upokojili, sedaj pa so zopet vzor morale in predavajo etiko. Gospod nadškof ddr. Anton Stres, ali je bilo to ravnanje Cerkve razumsko ali razumno? Naj nihče ne meče kamnov vanjo, kot pravite, če ni brez greha? Ali je to osnova morale in države prava? Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi:»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Kaj je to vzor morale laični družbi, državi. Mar slovenska cerkev »ne sliši dobro«, da je njen poglavar papež obsodil v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija. Mar ni nikogar sram, da je še vedno vse prikrito, nič se ni zgodilo, sicer pa je kriv »hudič«, le mi verni in naši škofje pa nič!? Leta 2011 posebna komisija je pripravila pastoralni načrt, v katerem je za osrednji problem slovenskega katolištva spoznala pomanjkanje osebne vere.
Franc Mihič, Ribnica

N a eno spolno zlorabo, ki jo zagreši kakšen katoliški duhovnik, jih pride vsaj sto, ki jih naredijo komunisti. Ali smo že kdaj brali o katerem od njih? Videti je, da uživajo pravno imuniteto za svoje lumparije.

Žalostno pri vsem je še to, da se g. Klopčič moral preživljati sam s prevozništvom. In lahko je redno javno maševal.
Kdo je revežu plačeval 11 let odvetnike?
Upam da nadškofija, ki ji pripada. Toliko o skrbi za lastne duhovnike.

Duhovniku Francu Klopčiču je marsikdo dolžan iskreno opravičilo in še kaj zraven.

Ni enostavno.
Pa vendar, če so duhovniki, patri, nune, škofi radikalno odgovorili na Božji klic v poklicanosti, bi mogli radikalno odgovoriti še v klicu k r(R)esnici.
Saj Odrešenik ni rekel, Jaz sem Pot, ZglancanaFasada in Življenje. Če sem bral tapravo biblijo, piše v njej tudi Resnica vas bo osvobodila. Nič pa nisem v njej našel o skrivanju zločinov in zločincev. Nič!!
Če bi RKC res v polnosti živela Kristusa, nebi bilo niti sojenja očetu Klopčiču,niti potrebe po iniciativi Dovolj.je!
Tako pa avtor žal točno pokaže na bistvo: prikrivanje.

Kar sejete, to žanjete ????

Ni lahko.

Ampak, menda nas bi latinščina, tradicionalna maša, ženske v krilih in za štedilnikom, rešila teh težav. Tam bi bili vsi duhovniki brezgresni in brez strastni.... Veljalo bo poskusiti za 30 let. Naj se dokažejo.

Še bodo z veseljem pljuvali po nas. Še se lahko vsak, ki ima 5min. časa dere, glej jih svetohlince. Kaj ne more noben povedat, kaj vse je bilo normalno še ne tako dolgo nazaj, kaj naj porečejo žrtve komunističnih veljakov. Tudi tam naj bi bilo vse podrejeno dobremu, pa vemo da je bilo svetlobna leta stran od tega. In zdaj naj samo katoličani hodimo okrog sklonjenih glav in na svoja ramena prevzemamo vse, kar se slabega zgodi. Verjamem, da g. Cerar iz dovolj.je hoče dobro, vendar naj se vseeno vpraša, zakaj ga zdaj, ko je njegov stanovski kolega po desetletnem mrcvarjenju oproščen vseh obtožb, nihče ne vpraša za komentar. P. Rupnik po civilnem pravu ni ničesar kriv in vendar bi mu Vrečkova odvzela prešernovo nagrado. Mene najbolj moti, ker po vsem razčiščevanju, po vsem trudu, da bi se v Cerkvi ne dogajale hude stvari dosegamo prav nasprotni učinek. Ne misliti da so bili mediji, ki so vabili g. Cerarja dobronamerni.

G. Klopčič je bil podvržen tiraniji smehljajočih prostozidarjev iz Pirnič, kjer je proletarsko okolje v Medvodah po izročilu trdilo in v lakomnosti želelo uničiti zaradi reka, češ da ima cerkev denar. Ovadil ga je sin rajonskega električarja, ki se je vselil v zaplenjeno hišo. Oče je kot rajonski električar imel priliko da hodi po hišah in je ovajal, če ga je takratna oblast zaprosila.
Sin je delal kot ovaduh, ker pa je bil preveč zgovoren ga je UDBA izločila.
Ne pozabimo, da je v isti Preski bol umorjen župnik Oblak s strani domačina, ki ga z imenom še danes skrivajo čeprav njega in potomcev ni več. Božja roka je sodila!!! Prav proletarci in danes še njihovi potomci so zavezani molku, torej so sokrivi. Ubijalec je imel dva potomca, danes ni nobenega živega več. Značilno za rekrutiranje udbašev je bilo, da je praviloma uporabila nezakonske otroke, otroke iz razdrapanih družin ali ljudi, ki so bili sposobni sprejeti zavezo molka.
G. Klopčič je v to okolje prišel, uspel je napraviti kurilnico na bio maso (si morete misliti, kako bi komunisti pripenjali medalje o zelenem programu, če bi bil kdo iz njihovih vrst!!!!). Prav tako je zgradil s pomočjo župljanov Pastoralni dom, kjer je danes vrtec in daje kruh devetim zaposlenim. In prav to je boleče za lumpenproletarce, to se ne sme govoriti, da cerkev daje kruh in zanesljivo zaposlitev. In tako imamo lep dokaz omejenosti duha in še več, dokaz nesposobnosti sobivanja, čeprav ga prikazujejo lažnivi socialisti, kot njihov dosežek.
Na koncu še enkrat, pokvarjena psiha je po nalogu partije želela uničiti poštenjaka, predanega duhovnika, ga skoraj zlomila in tako dokazala, kako podlo se vedno loteva lastnih državljanov, samo zato da poriva naprej duševna nezgodeta, ki komaj črkujejo.
Celo tako daleč so šli, da so ljudskega duhovnika skoraj uničili, zraven pa je kurija v Ljubljani pokrivala homoseksualnost članov v strahu, da jih bodo podli novinarji razgalili v medijih in zato so človeka uničevali 20 let. Samo znancem in njegovi družini se je zahvaliti, da ga niso zlomili. Res pa je, če je človek nedolžen, ga še bolj podla laž ne more uničiti.
Zato mora tisti, ki je g. Klopčiča nastavil psovanju in ljudskim lažem lahko pričakovati sodbo, ki bo hujša od sodbe razjarjene množice. To velja za vaškega ovaduha, pirniško celico prostozidarjev, velja za sodstvo in tožilstvo in končno družine, ki je nastavila hčerko za podle laži.

Žal je tako. Nič krivi mladi duhovniki, so podedovali težke grehe 1% ljudi v cerkvi, ki so se pretihotapili s svojo patološko osebnostjo v duhovniški poklic.

Skrajno čudno je da se obsoja nedolžne ljudi, kot npr. Klopčič. Nekateri ljudje na poližajih imajo za cilj umazati ime Cerkve. Preberite si samo prostozidarski načrt "Alta vendite, trajno navodilo". Za vsem se skriva marxova agenda, ki ima lovke na vseh pomembnih položajih. Dogaja se nam Fatima, ki še ni rekla zadnje besede, kar je pisal tudi pokojni Benedikt.

Torej nič novega pod soncem, Cerkev nosi luč in križ. Do križanja v Vstajenje.

Na koncu pa bo slavilo Marijino brezmadežno srce! Aleluja.

Sicer pa:Vsi nosimo poleg svojega tudi bremena drug drugega...

Kdo vendar so ti t.i. neodvisni preiskovalci in zakaj neki bi morali kar verjeti njihovim t,i, raziskavam? Pa še: zakaj danes objavljate ,kaj se je dogajalo npr.1950-tega leta?Smiselno je edino preko primerne vzgoje ozaveščati morebitne današnje potencialne žrtve in nadzorovati vse današnje potencialne storilce.