Kako ljudje štejemo čas in zakaj je letošnje leto prestopno

Letošnje leto bo imelo  1 dan več kot prejšnje, torej 366 dni. Zakaj sploh potrebujemo prestopna leta in kako to, da smo si štetje časa organizirali ravno po mesecih in tednih? 

Beseda koledar naj bi po eni razlagi izhajala iz praslovanske besede "kolo" (vrteti se), po drugi pa iz latinske besede "calare", ki pomeni klicati. Prvi dan vsakega meseca so namreč Rimljani imenovali "calende". Glasniki v Rimu so ta dan oznanjali, da je prišel čas za plačilo davkov. Glasniki iz FURSA pa danes oznanjajo, da je prišel čas za davčne blagajne. Pa pustimo na ta praznični dan davke raje ob strani in se posvetimo štetju časa.  

Človek je že od nekdaj želel meriti čas in imeti boljši pregled nad dogajanjem v naravi. Hotel je vnaprej napovedati, kdaj bodo lunine mene, kdaj bo najprimernejši čas za setev in kdaj bo prišla zima. Osnovna enota vsakega koledarja je bil en dan. Dneve so nato v tedne in mesece v različnih deželah in v različnih časih združevali različno. Egipčani so si leto razdelili na tri letne čase: čas poplave, čas setve in čas žetve. Vsak je trajal 4 mesece x 30 dni. Na koncu leta so dodali še 5 dni, vsako četrto leto pa še dodaten dan. Njihov teden je trajal 10 dni. Tudi Grki so poznali prestopni dan, a dan se pri njih ni končal opolnoči, temveč s sončnim zahodom.

Zakaj je teden dolg ravno 7 dni?

V koledarju, ki ga je ukazal izdelati Julij Cezar, je osnova sončno leto. Njegova reforma koledarja prestopni dan prvič doda konec februarja. Meseci so bili v Rimu tako po novem dolgi 30 ali 31 dni, tedni pa so trajali 8 dni. Sedemdnevni teden se izoblikuje šele kasneje.

Najbolj razširjena teorija je, da je teden nastal kot časovno obdobje med dvema luninima menama, kar znaša približno 7 dni. Na osnovi izkopavanj so tudi arheologi ugotovili, da so ljudje že v kameni dobi računali čas v povezavi s spreminjanjem lune.

Pomemben vpliv je imelo tudi krščanstvo, saj je Bog po analogiji z Biblijo svet ustvaril v šestih dneh, sedmi dan pa je počival.

Preveč prestopnih dni

Čas je pokazal, da julijanski koledar ni povsem točen, saj je v povprečju leto trajalo 365,25 dni, obhod Zemlje okoli Sonca pa traja 365,2422... dni. Koledarsko leto je začelo zaostajati za sončnim letom. Napako je papež Gregor leta 1582 odpravil tako, da je iz koledarja črtal deset dni. Obdobje od 5. do 15. oktobra 1582 bomo tako zaman iskali v arhivih ali zgodovinskih učbenikih. Da se napaka ne bi ponovila, je določil, da vsakih 400 let trije prestopni dnevi odpadejo. V praksi to pomeni, da leta 2100, 2200 in 2300 ne bodo prestopna, saj je bilo tako leto 2000.

Gregorijanski koledar uporablja večina zahodnega sveta z izjemo nekaterih pravoslavnih narodov. Nekateri mu očitajo nerodnosti, da si je težko zapomniti, koliko dni ima posamezni mesec, da se novo leto začne vedno na drug dan v tednu ipd. Obstajajo tudi nekateri predlogi za nov, poenostavljen koledar, a resnejših pogovorov na to temo zaenkrat še ni bilo.

Ob načrtovanju uresničitve novoletnih želja in zaobljub tako le imejte v mislih, da imate letos za to en dan več časa kot lani. Taka priložnost pa pride samo enkrat na štiri leta.