Kako je slovenski National Geographic cenzuriral Marijo

Zgodba res ni najnovejša, vendar je, tudi zato, ker gre še za en kamenček v mozaiku protikatoliške klime v slovenskem (medijskem) prostoru, vredna predstavitve.

V ameriški reviji National Geographics Magazin (NG), eni najbolj znanih revij na svetu, je bil decembra 2015 objavljen članek uveljavljene novinarke Maureen Orth z naslovom Mary The Most Powerful Woman in the World (Marija, najmočnejša ženska na svetu). Fotografije je prispevala Diana Markosian, mlada v Moskvi rojena fotografinja armenskih korenin, ki živi in dela v ZDA.

Morda vas je v izložbi prodajalcev revij ali knjigarn ali pa na spletnih straneh pritegnila naslovnica revije s fotografijo detajla obraza čudovite Botticellijeve Device z detetom, naslikane okoli leta 1480. Ker pa niste vešči angleščine, ste morda namesto po izvirniku raje posegli po slovenski izdaji NG.

Ali pa ste si premislili, ko ste na naslovnici le te, namesto milega Marijinega obraza, zagledali fotografijo New Yorka. Morda pa na to razliko sploh niste bili pozorni in ste, misleč, da boste v slovenščini lahko prebrali naslovni članek ameriške izdaje, revijo kupili.

Ko ste doma v reviji iskali članek o Mariji, ste razočarani ugotovili, da ga slovenska izdaja ni objavila!

Ameriška revija NG izhaja že od leta 1888 in ima skupaj s skoraj 40 lokalnimi (neameriškimi) izdajami več kot 40 milijonov bralcev. Revija NG Slovenija, ki od maja 2006 izhaja v Sloveniji, je prevod izvirnika - ameriške izdaje revije.

To pomeni, da vsak mesec objavlja prispevke ameriške izdaje - v slovenskem jeziku.

V okviru posameznih prispevkov so - odvisno od tematike - krajše dopolnitve z informacijami, pomembnimi za slovenski prostor. Kot vse lokalne izdaje, tudi slovenska NG objavlja slovenske zgodbe; in sicer v vsaki številki vsaj po en prispevek.

Uredništva lokalnih izdaj NG v svojem delovanju avtonomna v svojem delovanju. To pomeni, da so odločitve o tem, katere članke iz ameriškega izvirnika bodo lokalna uredništva objavila v svojih izdajah, prepuščena odločitvi uredništvom lokalnih izdaj, lokalni prispevki pa morajo za to pridobiti potrditev matične hiše iz Washingtona.

Za Marijin narod Marija na naslovnici neprimerna

Marija je imela in ima v Sloveniji posebno vlogo. Verni Slovenci se radi imenujemo Marijin narod, ki se že več kot tisočletje zateka pod Marijin plašč. Cerkev na Gosposvetskem polju, ki je bilo središče Karantanije, je posvečena Mariji - Gospe Sveti.

V prvem letu samostojnosti Slovenije se je slovenski narod na Brezjah posvetil Mariji. Najpriljubljenejše božje poti in romarska središča v Sloveniji in zamejstvu so posvečena Mariji: Brezje, Sveta Gora, Rakovnik, Ptujska gora, Kurešček, Višarje, Zaplaz,…

Lahko bi rekli, da Marijin plašč dobesedno pokriva Slovenijo od glave do nog. Mariji Snežni je namreč posvečena najvišja ležeča kapelica na Kredarici, prav tako pa je Mariji Zdravja posvečena cerkev na piranski Punti ob Jadranskem morju. Vmes pa se najdemo še okoli 545 drugih cerkva in kapel, ki so posvečene svetim Marijam, med njimi tudi cerkev Marijinega Vnebovzetja na slikovitem blejskem otoku.

Tudi če pogledamo statistiko osebnih imen, je ime Marija, ki ga ima 73.000 žensk, v Sloveniji najpogostejše. Če k temu in 13.000 Marijanom prištejemo še vse izpeljanke iz imena Marija, hitro presežemo številko 100.000.

Predstavljate si, da na naslovnici znane revije opazite vaše ime, z napisom najmočnejša ženska na svetu. Verjetno vas zamika, da bi revijo kupili in članek prebrali. Tudi romarski središči Lurd in Medžugorje, ki sta v članku omenjena, je obiskovalo in jih še obiskuje veliko slovenskih romarjev.

Ne glede na vsebino članka, jaz osebno vedno rad preberem o krajih, ki sem jih obiskal ali pogledam fotografije krajev, kjer sem bil.

Razlogi, da uredništvo slovenskega NG ni objavilo članka o Mariji so bili, da so prostor raje posvetili obsežnejši »slovenski« reportaži Z begunci na pot.

Namesto Marije z begunci na pot

Nisem ne urednik, ne lastnik revije. Logično pa se mi zdi, da je v interesu lastnikov, da ima ta čim več bralcev, da pridobiva nove ter da v teh težkih časih za klasične medije vsaj uspe obdržati svoje zveste bralce.

Zato bi moralo tudi uredništvo, če dela v interesu lastnika, strmeti k temu, da objavlja članke, ki so zanimivi za bralce in ki bi lahko pritegnili nove bralce in naročnike revije.

Za zagovarjanje nasprotne (poslovne) odločitve morate imeti veliko utemeljenih razlogov.

Razlogi, da uredništvo slovenskega NG ni objavilo članka o Mariji so bili, da so prostor raje posvetili obsežnejši »slovenski« reportaži Z begunci na pot.

Za poznejšo objavo članka o Mariji pa se niso odločili, ker je članek po njihovem mnenju "precej površno napisan in bi ga bili morali vsekakor dopolniti; tudi s primeri Marijinega čaščenja v Sloveniji, za kar bi pa potrebovali ustrezno fotografsko gradivo."

Prepričan sem, da bi kar nekaj Slovencev, ki ni rednih kupcev in bralcev NG, kupilo slovensko izdajo NG, če bi bila na naslovnici objavljena Brezjanska Marija, katere slikovno gradivo verjetno ne bi bilo težko pridobiti ... Vsekakor bi bil članek o Mariji za večino Slovence bistveno bolj zanimiv in aktualen, kot npr. članki Haiti gre po svoje, Lepota, skrita v zverinicah ali Korak iz sence, ki so vsi našli svoj prostor v decembrski številki slovenske izdaje.

V koliko lokalnih izdajah NG je bil članek o Mariji objavljen, nisem uspel ugotoviti. Zanimivo pa je, da so članek »brez težav« objavili v uredništvu indonezijske izdaje NG. Indonezija je po številu prebivalcev največja muslimanska država.

Sistematično protikatoliško ali protimarijansko razpoloženje v slovenskih medijih je kar srhljivo.

 

Še ena, za slovensko izdajo neprimerna naslovnica

Če kdo verjame, da je šlo pri neobjavi članka o Mariji le za naključje ali nespretno potezo slovenskega uredništva, naj si pogleda decembrsko (2016) številki mednarodne in slovenske izdaje NG.

Naslovna zgodba v angleščini se glasi The Healing Power of Faith, slovenski prevod pa Verjamem! Kako um zdravi telo.

Med besedama verjeti in verovati obstaja pomenska razlika. Glede na angleški naslov in vsebino članka bi bil seveda ustreznejši prevod naslova Zdravilna moč vere ali verovanja.

Bi bil tak naslov res preveč šokanten in nesprejemljiv za Slovenijo?

Tudi fotografiji na naslovnicah sta različni. Slovenska prikazuje moškega s Parkinsonovo boleznijo na operacijski mizi, ko mu v možgane operativno vstavljajo mikroelektrodo, ki jih bo z impulzi stimulirala (ta slika sicer odpira članek v ameriški izdaji NG).

Ameriško naslovnico pa krasi fotografija freske zamaknjenosti Sv. Katarine, v trenutku prejema stigm, ki jo je v baziliki Sv. Dominika v italijanski Sieni, leta 1526 naslikal Giovanni Antonio Bazzi.

To sistematično protikatoliško ali protimarijansko razpoloženje v slovenskih medijih je kar srhljivo. Spomnimo se samo glasbene skupine podgane v Marijinem naročju na albumu skupine Strelnikoff, ali pa zamolčane vesti, da je žena ameriškega predsednika, Laura Bush, obiskala božjepotne Brezje.

Če lahko to protikatoliško agendo medijev, ki ustvarjajo dnevno politiko, še razumemo, pa res ne razumem, kako si to lahko »privošči« tako ugledna revija, kot je NG.

Gal Kušar