Kako je moja domovina (lahko) dežela zmagovalcev
Tino Mamić
- 19. 7. 2018 ob 6:34
- 6 komentarjev
Embed from Getty Images
Kaj pove hrvaški nogometni triumf o Slovencih? Veliko. A le tistim Slovencem, ki so samozavestni.
Svetovni nogometni viceprvaki so z izkazovanjem ljubezni do domovine presenetili vse. Sosede, svet, pa tudi same sebe. Tudi meni srce ni dalo, da v ponedeljek zjutraj ne bi pobasal otrok in se odpeljal v Zagreb. Bili smo navdušeni. Bilo je preprosto nepopisno, neopisljivo ali NEOPISIVO, kot se glasi najbolj pogosto uporabljena hrvaška beseda tega tedna.
V naši družini imamo srečo, da imamo tako hrvaške kot slovenske korenine in smo lahko na oboje ponosni. Zato lahko navijamo za obe reprezentanci, kar v tem razmahu športnih prireditev prinaša tudi v družino precej zabave, pa tudi veliko zmag. In ponosa. Biti evropski prvak v košarki in v nogometu hkrati ni majhna stvar.
Ja, napisal sem evropski prvak v nogometu. Na mundialu sta se namreč v finalu spopadli uradni evropski reprezentanci, a je bila ena skorajda povsem temnopolta. Zato so dejanski svetovni prvaki, kljub francoskim potnim listom, bolj Afričani kot Evropejci. Med slednjimi pa so nesporno najboljši Hrvati. Sloviti Diego Armando Maradona je na vprašanje, kako komentira, da so se v polfinale uvrstile samo evropske države rekel, da on vidi samo eno evropsko – Hrvaško.
Da ne bo pomote. Ne gre za noben rasizem. Barva in poreklo sta dokazljivi dejstvi. Da so temnopolti športniki boljši, je pohvala. Vsaj po moji zdravi kmečki pameti. Ki pa ni v skladu s takoimenovano politično korektnostjo naših medijev.
In prav ta takoimenovana politična korektnost je povod za tole kolumno. Zaradi kape z rdečimi kvadratki so moji otroci bili v zadnjih dneh deležni marsikatere grde pripombe. In ko sem pred trgovino parkiral svoj avtomobil z navijaškim šalom na armaturi plošči, me je malce zaskrbelo, da sem šal raje spravil pod sedež. Da gre za zelo neobičajno stanje, naj ponazorim s konkretno primerjavo.
Pred leti sem živel v Luksemburgu in doživel evropsko nogometno prvenstvo. Portugalska je bila favorit. V luksemburški nadvojvodinici pa živi zelo velika portugalska manjšina. Ves mesec so zato z mnogih oken visele velike portugalske zastave.
Priseljenci in njih potomci so z velikim ponosom izkazovali podporo reprezentanci svoje prve domovine. To nikogar ni motilo. Celo mnogi Luksemburžani (ja, uganili ste, Luksemburg se ni uvrstil na Euro) so jim pomagali pri navijanju. V Luksemburgu, kjer portugalski priseljenci demografsko povsem prevladujejo, portugalski simboli ne zbujajo nobenih čudnih pogledov.
Roko na srce. Portugalska zastava tudi v Sloveniji nikomur ne povzroča nelagodnih občutkov. V Sloveniji si lahko čez rame ogrnem tudi zastavo Papue Nove Gvineje in tega na Čopovi ljudje skorajda ne bodo opazili. Lahko se oblečem tudi v dres srbske reprezentance, pa ne bo verjetno nobene reakcije. Če si na avtomobil nalepim ogromno italijansko zastavo, se lahko mirno vozim po Kopru in naletim zato celo na kako pohvalo. Nekaj povsem drugega pa je hrvaška zastava.
Zakaj? Ne gre za "nevarnost" sosedstva, kot bi kdo pomislil, saj italijanski in avstrijski (nemški) simboli nikogar ne motijo, pa čeprav gre za bivše okupatorje. Hrvaška je sosednja država, s katero imamo največ skupnega in katere ljudje so nam po kulturi in jeziku najbolj podobni. In zato še toliko bolj opazimo in poudarjamo razlike.
Psihologi vedo, kaj je v ozadju. Pomanjkanje samozavesti. Kdor ni ponosen in ima slabo samopodobo, je namreč zajedljivo ljubosumen na brata, sodelavca in soseda. Na najbližjega. Razlog pa ni v sosedovemu avtu, ki je za malenkost hitrejši ali novejši. Razlog je v tem, da sam sebe ne ceniš in nimaš rad.
Dokazov za to je za celo knjigo. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi se kdo za željo uporabil frazo "naj sosedu krava crkne". To si lahko zaželi le človek, ki v resnici ne sovraži soseda, ampak - sebe. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi besedo domovina izrinjali iz medijskega besednjaka. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi kdo rekel, da je izobešanje nacionalne zastave dovoljeno samo za državne praznike. To lahko na pamet pride samo človeku, ki ima globoko v sebi zasidran manjvrednostni kompleks. Ta manjvrednostni kompleks je hlapčevski kompleks.
Povrh vsega je povsem neupravičen. Slovenci v ničemer nismo izrazito slabši od drugih narodov. Kvečjemu obratno. Nekateri naši dosežki krepko presegajo druge. Večdesetmilijonski narodi po vsem svetu nimajo svoje države in tolčejo revščino. Mi pa smo evropski prvaki v košarki. Ali stalna velesila v smučanju. Ali v misijonarjih – Slovenci so odkrivali neodkrite dežele Afrike in Amerike, danes pa Pedro Opeka s svojim delom navdušuje milijone.
Vsega tega pa se je treba začeti zavedati. Ko postaneš ponosen nase in samozavesten, lahko premagaš tudi boljše od sebe. Tako kot so Hrvati premagali Angleže. Tako kot je slovenska vojska premagala jugoslovansko.
Mnogih Slovencev hrvaški rdeče-beli kvadratki sploh ne motijo. Velik del Slovencev se je uspeha Hrvatov najpomembnejšem športnem dogodku planeta iskreno veselil. A ti Slovenci nimajo težav s samozavestjo. Ti Slovenci so ponosni na svojo državo in zastavo. Ti Slovenci imajo mnogi nacionalno trobojnico tudi doma. In jo ponosno izobesijo. Ti Slovenci so ponosni na svojo domovino.
Moja domovina je dežela zmagovalcev. Ponosnih ljudi, ki so v stoletjih obstali v vseh še tako velikih stiskah. Ki so ohranili naš jezik in našo kulturo ter v vojni izbojevali neodvisno državo in demokracijo. Zato mi zdrava bodi, moja lepa domovina!
Kaj pove hrvaški nogometni triumf o Slovencih? Veliko. A le tistim Slovencem, ki so samozavestni.
Svetovni nogometni viceprvaki so z izkazovanjem ljubezni do domovine presenetili vse. Sosede, svet, pa tudi same sebe. Tudi meni srce ni dalo, da v ponedeljek zjutraj ne bi pobasal otrok in se odpeljal v Zagreb. Bili smo navdušeni. Bilo je preprosto nepopisno, neopisljivo ali NEOPISIVO, kot se glasi najbolj pogosto uporabljena hrvaška beseda tega tedna.
V naši družini imamo srečo, da imamo tako hrvaške kot slovenske korenine in smo lahko na oboje ponosni. Zato lahko navijamo za obe reprezentanci, kar v tem razmahu športnih prireditev prinaša tudi v družino precej zabave, pa tudi veliko zmag. In ponosa. Biti evropski prvak v košarki in v nogometu hkrati ni majhna stvar.
Hrvaška je evropski prvak
Ja, napisal sem evropski prvak v nogometu. Na mundialu sta se namreč v finalu spopadli uradni evropski reprezentanci, a je bila ena skorajda povsem temnopolta. Zato so dejanski svetovni prvaki, kljub francoskim potnim listom, bolj Afričani kot Evropejci. Med slednjimi pa so nesporno najboljši Hrvati. Sloviti Diego Armando Maradona je na vprašanje, kako komentira, da so se v polfinale uvrstile samo evropske države rekel, da on vidi samo eno evropsko – Hrvaško.
Da ne bo pomote. Ne gre za noben rasizem. Barva in poreklo sta dokazljivi dejstvi. Da so temnopolti športniki boljši, je pohvala. Vsaj po moji zdravi kmečki pameti. Ki pa ni v skladu s takoimenovano politično korektnostjo naših medijev.
Čudni pogledi Slovencev zaradi šahovnice
In prav ta takoimenovana politična korektnost je povod za tole kolumno. Zaradi kape z rdečimi kvadratki so moji otroci bili v zadnjih dneh deležni marsikatere grde pripombe. In ko sem pred trgovino parkiral svoj avtomobil z navijaškim šalom na armaturi plošči, me je malce zaskrbelo, da sem šal raje spravil pod sedež. Da gre za zelo neobičajno stanje, naj ponazorim s konkretno primerjavo.
Pred leti sem živel v Luksemburgu in doživel evropsko nogometno prvenstvo. Portugalska je bila favorit. V luksemburški nadvojvodinici pa živi zelo velika portugalska manjšina. Ves mesec so zato z mnogih oken visele velike portugalske zastave.
Priseljenci in njih potomci so z velikim ponosom izkazovali podporo reprezentanci svoje prve domovine. To nikogar ni motilo. Celo mnogi Luksemburžani (ja, uganili ste, Luksemburg se ni uvrstil na Euro) so jim pomagali pri navijanju. V Luksemburgu, kjer portugalski priseljenci demografsko povsem prevladujejo, portugalski simboli ne zbujajo nobenih čudnih pogledov.
Roko na srce. Portugalska zastava tudi v Sloveniji nikomur ne povzroča nelagodnih občutkov. V Sloveniji si lahko čez rame ogrnem tudi zastavo Papue Nove Gvineje in tega na Čopovi ljudje skorajda ne bodo opazili. Lahko se oblečem tudi v dres srbske reprezentance, pa ne bo verjetno nobene reakcije. Če si na avtomobil nalepim ogromno italijansko zastavo, se lahko mirno vozim po Kopru in naletim zato celo na kako pohvalo. Nekaj povsem drugega pa je hrvaška zastava.
Ko postaneš ponosen nase in samozavesten, lahko premagaš tudi boljše od sebe. Tako kot so Hrvati premagali Angleže. Tako kot je slovenska vojska premagala jugoslovansko.
Problem ni v Hrvatih, ampak v - Slovencih
Zakaj? Ne gre za "nevarnost" sosedstva, kot bi kdo pomislil, saj italijanski in avstrijski (nemški) simboli nikogar ne motijo, pa čeprav gre za bivše okupatorje. Hrvaška je sosednja država, s katero imamo največ skupnega in katere ljudje so nam po kulturi in jeziku najbolj podobni. In zato še toliko bolj opazimo in poudarjamo razlike.
Psihologi vedo, kaj je v ozadju. Pomanjkanje samozavesti. Kdor ni ponosen in ima slabo samopodobo, je namreč zajedljivo ljubosumen na brata, sodelavca in soseda. Na najbližjega. Razlog pa ni v sosedovemu avtu, ki je za malenkost hitrejši ali novejši. Razlog je v tem, da sam sebe ne ceniš in nimaš rad.
Dokazov za to je za celo knjigo. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi se kdo za željo uporabil frazo "naj sosedu krava crkne". To si lahko zaželi le človek, ki v resnici ne sovraži soseda, ampak - sebe. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi besedo domovina izrinjali iz medijskega besednjaka. Nikjer na svetu še nisem slišal, da bi kdo rekel, da je izobešanje nacionalne zastave dovoljeno samo za državne praznike. To lahko na pamet pride samo človeku, ki ima globoko v sebi zasidran manjvrednostni kompleks. Ta manjvrednostni kompleks je hlapčevski kompleks.
Dežela zmagovalcev
Povrh vsega je povsem neupravičen. Slovenci v ničemer nismo izrazito slabši od drugih narodov. Kvečjemu obratno. Nekateri naši dosežki krepko presegajo druge. Večdesetmilijonski narodi po vsem svetu nimajo svoje države in tolčejo revščino. Mi pa smo evropski prvaki v košarki. Ali stalna velesila v smučanju. Ali v misijonarjih – Slovenci so odkrivali neodkrite dežele Afrike in Amerike, danes pa Pedro Opeka s svojim delom navdušuje milijone.
Vsega tega pa se je treba začeti zavedati. Ko postaneš ponosen nase in samozavesten, lahko premagaš tudi boljše od sebe. Tako kot so Hrvati premagali Angleže. Tako kot je slovenska vojska premagala jugoslovansko.
Mnogih Slovencev hrvaški rdeče-beli kvadratki sploh ne motijo. Velik del Slovencev se je uspeha Hrvatov najpomembnejšem športnem dogodku planeta iskreno veselil. A ti Slovenci nimajo težav s samozavestjo. Ti Slovenci so ponosni na svojo državo in zastavo. Ti Slovenci imajo mnogi nacionalno trobojnico tudi doma. In jo ponosno izobesijo. Ti Slovenci so ponosni na svojo domovino.
Moja domovina je dežela zmagovalcev. Ponosnih ljudi, ki so v stoletjih obstali v vseh še tako velikih stiskah. Ki so ohranili naš jezik in našo kulturo ter v vojni izbojevali neodvisno državo in demokracijo. Zato mi zdrava bodi, moja lepa domovina!
Zadnje objave
Trump – prvih sto dni
30. 4. 2025 ob 19:00
Naivnost katoličanov
30. 4. 2025 ob 14:30
V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?
30. 4. 2025 ob 12:00
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)
29. 4. 2025 ob 19:36
Ekskluzivno za naročnike
Trump – prvih sto dni
30. 4. 2025 ob 19:00
V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?
30. 4. 2025 ob 12:00
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Prihajajoči dogodki
MAJ
05
MAJ
07
Dr. Franjo Kresnik: Med spretnostjo in umetnostjo
18:00 - 19:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10
Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
6 komentarjev
Kraševka
Kugy - popolnpma se strinjam z vami.
Res smo za časa Jugoslavije vedno bolj brisali iz spomina obdobje Avstro-Ogrske, v kateri smo živeli skoraj 6oo let. Ker Srbija ni bila del tega cesarstva (razen Vojvodine), so vladajoči v Jugi, to državo nekako imeli na stranskem tiru.
Toda v naši samostojni Sloveniji smo to nekako popravili.
Na žalost pa je v zadnjih petih letih spet postalo vse podobno Jugoslovanskim časom- Na Bledu je bilo pred desetimi leti veliko Avstrijskih in Nemških (poleg Italijanov) turistov. Ta mesec pa sem na žalost tam slišala le ANGLEŠKO govoreče turiste, tako ob jezeru, kot v hotelu. Tudi Slovencev in Hrvatov se skoraj ne sliši. Zelo veliko je muslimanov - v rutah in burkah. Sosedov pa ni - omenjamo jih le v naši HIMNI .
Kugy
Rokec , odlicno, upam da nas je se mnogo enakega misljenja. Bi pa dodal, da v zgodovinskem smislu Slovenci premalo povdarjamo obdobje Habsburzanov in kasneje Avstroogrske, kjer smo postavili ponovno temelje drzavnosti. To nam priznavajo vsi narodi v tedanjo AO tudi Avstrijci, saj smo takrat v multinacionalni drzavi prispevali pomemben delez na kulturnem, znanstvenem in tudi vojaskem podrocju. To nam je omogocilo, da smo bili del visoko razvitega sveta. Sovrastvo ki je nastalo kasneje je bilo plod nacionalizmov Evrope in kasneje ideologiji. Zato je danes nase mesto skupaj z nasimi manjsinami se vedno tam kjer se je porodila Zedinjena Slovenija. To zavedanje je zelo pomembno za naso narodno zavest in nas obstoj.
Kraševka
ROKC,
Lepo si v tem komentarju nakazal vse BISTVENE PROBLEME Slovenske diplomacije teR naše "uradne" LEVIČARSKE politike. Naši DRŽAVLJANI-volilci imajo vse to zelo zamegljeno, zaradi medijev. Predvsem NACIONALKA je totalno v rokah KOMUNISTOV. In oni domače ljudi s tem zavajajo.
Tujina pa ne gleda naše RTV - oni vidijo našo ZUNANJO politiko skupaj z Erjavcem. Toliko škode, kot nam je on, skupaj s "strici" povzročil, bo težko popraviti. V bistvu je delal proti Domovini Sloveniji - vse le v prid Skrajne levice, ki hoče obnoviti Jugoslavijo.
Da izgubljamo odprto morje, je glavna krivda na Erjavcu in ne na Hrvatih. Prave vzroke, je lepo in jasno razložil ROKC v svojem komentarju.
MEFISTO
Vedno me strahotno razjezi, ko posamezniki na Domovini prodajajo pamet, ki so jo poceni kupili pri režimskih medijih.
Rajko Podgoršek
Mislim, da sta tu dva faktorja. Hrvati imajo večje spoštovanje do svoje osamosvojitvene vojne in ne pogrevajo jugonostalgije, kar nazaj bremza Slovenijo. Na Hrvaškem tudi ne more nek priseljenec iz Srbije, Bosne, šimfeti čez osamosvojitev države in opevati Jugoslavijo.
Toda, glavni razlog pa je, da imajo mnogo boljše politike in diplomate. Izbrali so si prave zaveznike (primarno ZDA, Vatikan, Nemčija, Avstrija) in sedaj žanjejo uspehe. Slovenska nesposobna politika se je tu ustrelila v koleno in zaradi tega izgublja na celi črti. Tako je bilo vedno, tudi v času Kardelja in SFRJ.
Na primer: Namesto, da bi mi imeli lepe odnose z Američani, lobirali pri njih za posle, smo jim s svojo prorusko politiko dali alibi da se Američani (pa tudi Britanci in ostali zahodni diplomati) postavijo na stran Hrvatov. S tem smo naredili neke vrste izdajstvo, saj nas noben ne mara ko smo se iz pro-zahodne države - ko smo potrebovali zaslombo proti Miloševiću - prelevili v rusko gubernijo. Delujemo nezanesljivi, licemerski, izdajalski - kar je najhujše. Zaradi tega izdajstva nam ne zaupajo niti v Višjegrajski skupini.
Potem čisto tipično leva težava Slovenije: ker je pri nas vsaj polovica prebivalstva katolikov, bi lahko preko Vatikana lobirali za nas na področju diplomacije. To je prva logična poteza, ki bi jo lahko naredili. Ne, Slovenci mislijo, da so leta 1975, se gredo anti-katoliški sentiment, udrihajo čez Cerkev in Hrvatom odprejo avtocesto pri diplomatskih kanalih do Vatikana (ki odpira povezave v drugih ključnih državah na Zahodu).
Nadalje: Avstrija - namesto, da bi se močno politično navezali na njih, si izborili dodatne gospodarske koncesije, kar bi koristilo naši manjšini, zabrišemo milijarde EUR na "naš" Balkan, jih izgubimo in ostanemo nagi in bosi. In nato popolnoma odpovemo ob migrantski krizi. Sedaj Avstrija zapira mejo, politiko Zahodnega Balkana usmerja s Hrvati, mi smo izključeni, manjšina je v slabšem položaju, ker Avstrijci ne marajo proruskih Slovencev na svoji meji.
Še zadnje: Izrael. Slovenci mislijo. da lahko manipulirajo kot v času jom-kipurske vojne ko je časopis Delo zavajajoče poročal, da arabske države zmagujejo v vojni proti judovski državi. Slovenci mislijo, da se lahko igrajo Neuvrščene. Medtem Hrvati sklepajo posle z Izraelom, od njih dobivajo najnovejše orožje ter vojaške lovce. Slovenci pa podpirajo neodvisno Palestino, doma pa jim propada vojska.
Kaj pa si tujina RES misli o naši preteklosti ste lahko videli, ob zaslišanju nesojene komisarke ga. Bratušek v Bruslju, ko so jo na pristojnem odboru hrvaški evroposlanci spraševali o čaščenju komunističnih simbolov v Sloveniji. Slovenska levica se je zgražala in omenjala 'ustaše, evroposlanci pa so samo zamahnili z roko in ga. Bratuškovo lepo zavrnili. Če mislite, da bo kdo v EUju poslušal mnenje g. Turnška, Stanovnika ali Kučana, ki jih izrekajo v Dražgošah se prekleto motite. Oni so nula in bodo nula ostali.
V prihodnosti napovedujem zaradi vsega tega izjemno slab razplet arbitraže za Slovenijo, poslabšanje situacije obeh manjšin v FJK ter na Koroškem, poslabšanje razumevanja tujine za kakršnakoli stališča slovenskega vodstva in močne gospodarske pritiske po prodaji omrežja "vzporedne ekonomije". Vse samo zato, ker Slovenci mislijo, da se lahko igrajo jugonostalgizem, se gredo izsiljevanje in sedijo na dveh stolih.
Slovenski agitprop pač v tujini nima nobene moči, zato moramo ostali, ki živimo tukaj trpeti posledice katastrofalne slovenske politike.
Kraševka
Tino nam je zelo lepo nakazal - kako pomembna je SAMOPODOBA in NARODNA ZAVEST. Kdor ne ve komu pripada, je velika možnost, da se "zgubi"
V Trstu bo naslednji teden praznoval naš Slov. pisatelj Boris Pahor 105 let. On je trpel zaradi vseh treh "IZMOV". Pod vsemi tremi je ostal NARODNO zaveden in ohranjal NARODNO pripadnost s ponosom. Nam Slovencem večkrat postavi vprašanje; "Kaj je z vašo Norodnozavednostjo ? " Na koncu še pristavi: "Pod fašizmom smo jo vsi imeli, pod komunizmom, pa ste vi Slovenci sledili Kardeljevemu ukazu, da besedo narod opustite in sledite le INTERNACIONALI in sedaj GLOBALIZACIJI. Ni prav, da se v Matični Sloveniji meša Naornozavest z nacionalizmom. Mi Slovenci nismo nikoli hrepeneli po tuji zemlji, ampak oboževli in ljubili svojo. In to naj vam bo v ponos ! Ljubezen do domovine ni greh, ampak vrlina ! Ne pustite nikoli, da bi vam vse to poteptali v imenu Internacionale !"
Tako njegovo razmišljanje, sem večkrat poslušala na Opčinah, ko v avgustu potekajo ŠTUDIJSKI DNEVI "Draga".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.