Kako je Ciciban z Ivanom Krambergerjem osamosvajal Slovenijo

Za revijo Ciciban ste gotovo že slišali. Zelo verjetno kakšen izvod tudi že prebrali. Namenjena je otrokom, tam nekje do desetega leta. Ima že dolgo tradicijo, saj izhaja od septembra leta 1945.

Revija je slovenskim otrokom skozi desetletja prinašala kvalitetne literarne in poučne vsebine in to tudi v časih, ko jih ni bilo na pretek. Kot taka je vsekakor tudi pokazatelj družbenega in kulturnega razvoja. Prve povojne številke so bile precej socialistično obarvane. Mi pa smo se ustavili pri izvodu iz nekega drugega, prav tako prelomnega obdobja in sicer leto pred časom slovenske osamosvojitve.

V roke nam je prišla številka iz junija leta 1990. Nekaj zanimivejših ugotovitev bi želeli deliti z vami…

Diši po osamosvojitvi…

Če je prej Ciciban, poleg nekaterih kvalitetnih vsebin, prinašal tudi precej propagande bivše skupne države, nekateri njegovi novinarji so tudi globoko v samostojnosti razkrili svoje politične barve s podpisom peticije o pritiskih Janševe oblasti na medije in če so (smo) se par let nazaj ob družinskem referendumu nekateri zgražali nad zgodbico o deklici z dvema očkoma, pa je treba priznati, da iz junijske številke iz leta 1990 veje duh osamosvojitve.

Ciciban je v tistih mesecih objavljal odlomke iz knjige Trnova pot, avtorja Ivana Krambergerja. Glede na to, da v tem primeru ne gre za nek literarni presežek, je objava in popularizacija skorajda ikone tistega časa, zgovorna sama po sebi. Očitno so se tudi uredniki zavedali, da je čas zrel za osamosvojitev in da tudi preko otroške revije stopajo v domove Slovencev in lahko dajo svoj prispevek k slovenski narodni zavesti.

V tem času je revija tudi imela največ naročnikov v vsej svoji zgodovini, okoli sto tisoč. In če danes gledamo na lik Ivana Krambergerja kot na skoraj komično podobo posebneža z opico, je imel leta 1990 očitno pomembno vlogo in je nagovoril ne samo preproste množice, pač pa je našel mesto tudi v reviji, ki je bila sicer namenjena opismenjevanju in izobraževanju najmlajših…

Bil je bolj raznovrsten in vsebinsko bogat …

V oči bode tudi to, da je Ciciban z leta 1990 vsebinsko precej bolj bogat in zahteven kot njegov sodobnik. Res je, da zdaj izhajajo tudi druge revije za otroke (Cicido za mlajše, Pil za starejše….), vendar je Ciciban še vedno namenjen približno isti starostni skupini.

[caption id="attachment_215969" align="alignright" width="343"] Bralce Cicibana iz devetdesetih nagovarja alpinist Tomo Česen ... (klik za povečavo)[/caption]

Ali so bili otroci takrat sposobnejši, prej opismenjeni, ali pa zgolj niso imeli na razpolago še tisoč drugih, tudi elektronskih stvari in so se reviji bolj posvetili … V številki iz devetdesetih tako najdemo nagovor alpinista Toma Česna, številne zgodbice namenjene branju tako z velikimi kot malimi črkami, avtorjev kot so Feri Lainšček, Slavko Pregl, Primož Suhodolčan …, kar zahtevne kuharske recepte, strip v nadaljevanju, ki je po zahtevnosti nekaj stopenj nad sodobnimi. Nadalje prispevek o kamninah in geologiji, križanke, boljši trg, kjer so otroci prodajali in izmenjevali stvari…

[caption id="attachment_215970" align="alignleft" width="351"] Prvi koraki v programiranju v Cicibanu iz devetdesetih (klik za povečavo)[/caption]

Najdemo pa tudi za tisti čas nadvse zanimivo in vizionarsko rubriko Cicibanova računalnica. V njej so na preprostih primerih predstavljene osnove programiranja. Glede na to, da nas takrat večina še niti sanjala ni o računalniku, moramo reči, da je bil Ciciban iz leta 1990 precej pred svojim časom.

Nekatere stvari so klasika …

Nekatere stvari se pač ne spremenijo. Ena teh so ilustracije Jelke Reichman, Marjana Mančka in še koga, ki so dobro zastopane tudi v novejših izdajah.

Prav tako v Cicibanu iz devetdesetih tudi že rahlo veje duh kapitalizma, ki ima sicer še vedno obliko socializma, a se ne more izogniti reklamam, ki pa so precej domiselno in spretno vpete v vsebino.

Tako najdemo reklame za razne knjige, Ljubljansko banko (zelo ekološko), Aero, Namo, pa tudi nadvse simpatično reklamo za Planinsko zvezo Slovenije…

Najdemo pa tudi nekaj nalog, ki zahtevajo že kar malo miselnega napora. Vabljeni, da se preizkusite in rešitev zapišete v komentar.

... a katoličani imamo seveda tudi Mavrico

Ciciban je brez dvoma slovenskim otrokom skozi desetletja prinašal kvalitetne vsebine. Kljub temu pa katoličani in naši otroci z veseljem sežemo tudi po Mavrici, ki je Cicibanu več kot odlična alternativa. Saj nenazadnje našim otrokom, poleg krščanskih vrednot,  približa tudi dimenzijo človeka, ki je Ciciban nikoli ni imel niti namere niti ambicije odkrivati in raziskovati: človekovo duhovnost.