Iz Evropskega parlamenta je danes prišlo Poročilo o dogajanjih na političnem področju, s katerim želijo preveriti politični utrip v državah članicah EU pred majskimi volitvami v Evropski parlament.
Na podlagi razpoložljivih javnomnenjskih raziskav v posameznih državah so izdelali projekcijo volitev v Evropski parlament, tako na skupni, EU ravni kot po državah članicah.
In čeprav so osrednji mediji pri nas v naslovnicah pisali o "prvih projekcijah pred evropskimi volitvami", gre v resnici za redno mesečno projekcijo, ki pa ima, vsaj kar se tiče Slovenije, malo skupnega z realnimi razmerji sil.
Iz metodologije in prikazanih podatkov je namreč razvidno, da so za osnovo vzeli kar slovenske javnomnenjske raziskave podpore strank za volitve v državni zbor.
Dosedanja praksa pa kaže, da te v več pogledih ne odražajo strankarskih razmerij, ko gre za glasovanje na volitvah v Evropski parlament, saj na razplet teh pomembno vplivajo politične osebnosti na posameznih listah ter (nizka) volilna udeležba.
Sporočilo na današnjih naslovnicah osrednjih slovenskih medijev je tako zgolj projekcija domačih javnomnenjskih anket o strankarski podpori skozi publikacijo skupne raziskave na ravni EU.
26. maja se bomo državljani z volilno pravico ponovno podali na volišča. Tokrat bomo izbirali osem poslancev, ki nas bodo zastopali v 705-članskem Evropskem parlamentu. Število sedežev v njem se je po (upoštevanem) odhodu Britancev zmanjšalo za 46, 27 sedežev pa so ohranili in prerazporedili med druge države članice.
Splošni urad za komunikacijo Evropskega parlamenta na mesečni ravni predstavlja projekcije volitev v Evropski parlament, tako na ravni vseh 27 držav članic kot za vsako posamezno članico posebej.
Slednjega ne izvajajo sami, temveč podjetje Kantar, ki je podružnica britanske multinacionalke WPP plc, ki se ukvarja z marketingom in odnosi z javnostmi. Uporabljena metodologija vključuje podatke iz nacionalnih javnomnenjskih raziskav, za katere menijo, da so kredibilne. Če te za evropske volitve niso na voljo, svojo projekcijo naredijo na podlagi anket strankarske podpore za nacionalne parlamente, ki jih pridobijo iz držav članic.
Ob volitvah ta trenutek naj bi na podlagi tako pridobljenih rezultatov sestava Evropskega parlamenta zgledala tako, kot je na spodnji sliki:
klik za povečavo
Po analizi Kantarja Evropski ljudski stranki (EPP) kaže 34 sedežev manj, naprednemu zavezništvu socialistov in demokratov (S&D) 51 sedežev manj, Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) 7 sedežev več, Evropskim konservativcem in reformistom (ECF) 24 sedežev manj, skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze 7 sedežev manj, Skupini združene evropske Levice - zelene nordijske levice (GUE/NGL) 6 sedežev manj, Evropska skupina svobode in neposredne demokracije (EFDD) 2 sedeža več, skupina Evrope narodov in svobode (ENF) 22 sedežev več, nepovezanih poslancev pa naj bi bilo 12 manj kot do sedaj.
Obstoječi sedeži v EP po skupinah in februarske napovedi (klik za povečavo)
Na ravni EU naj bi torej največ izgubili v Naprednem zavezništvu socialistov&demokratov, nekaj malega tudi v Evropski ljudski stranki, največ pa naj bi pridobila populistična desnica iz skupine Evrope narodov in svobode.
A zmerne levo in desnosredinske sile naj bi ohranile večinsko prevlado v Evropskem parlamentu in s tem zagotovile politično stabilnost in začrtano smer, v katero gre EU.
V Sloveniji napovedujejo obrat v levo
Od osmih evroposlanskih sedežev jih v Sloveniji trenutno 5 zaseda desna sredina, 3 pa leva sredina, oziroma levica. SDS ima 3 evroposlance, NSi 1, SLS 1, po enega pa Socialni demokrati (S&D), DeSUS (ALDE) in Verjamem (Skupina Zelenih).
Po februarski projekciji organizacije Kantar naj bi EPP v Sloveniji dva poslanca izgubila, ALDE pa dva pridobila. Tako naj bi SDS obdržal 3 poslance, NSi in SLS bi svoja evroposlanca izgubili, tri bi pridobila LMŠ in enega Levica. Socialni demokrati bi ohranili eno evroposlansko mesto.
Takšen naj bi bil trend podpore strankam na volitvah v Evropski parlament:
Zakaj so v zmoti
A prav zgornji trendni graf je najlepša priča volilnih namer, zastavljenih na zmotnih osnovah, kar seveda daje napačen pričakovani rezultat. Poznavalsko oko namreč ne more spregledati, da volilne namere, uporabljene za Evropski parlament, sledijo rezultatom mesečnih domačih javnomnenjskih raziskav strankarske podpore za volitve v državni zbor.
To je še posebej opazno pri Listi Marjana Šarca, ki niha v skladu z domačimi rezultati in tudi pri padanju podpori SMC, ki je prav tako projekcija domačih anket.
Slednjega raziskava Kantarja niti ne skriva, saj v metodološkem delu jasno zapišejo, da so podatki nacionalnih javnomnenjskih raziskav izvajalcev, ki imajo ustrezen renome, uporabljeni, če ustreznih raziskav, ki bi se ukvarjale s strankarsko podporo v kontekstu evropskih volitev, ni na voljo. V primeru časovne bližine nacionalnih volitev pa so uporabljeni celo rezultati volitev v državni zbor, še napišejo.
Slovenske izkušnje z volitvami v Evropski parlament pa seveda pričajo, da se volilne podpore strankam v domačih okvirjih ne da enostavno preslikati v evropske volitve. Na teh imajo politični obrazi večjo težo kot na volitvah v državni zbor. Obenem je na volitvah v EP ponavadi tudi do dvakrat nižja volilna udeležba. Znotraj te pa se volitev v Evropski parlament bolj disciplinirano udeležujejo predvsem volivci desnosredinskih strank.
Zaradi tega volitve v Evropski parlament, za razliko od državnozborskih, praviloma prinesejo zmago desni-sredini, ne glede na to, da je razmerje političnih sil znotraj Slovenije lahko drugačno. Najlepši primer so dvojne volitve leta 2014, kjer smo maja najprej volili poslance v Evropski parlament, le dva meseca kasneje pa še v državni zbor:
Volitev v Evropski parlament se je udeležilo 419.975 volivcev (28,37 %), državnozborskih volitev dva meseca kasneje pa 886.124 volivcev (51,73 %).
Zaradi teh razlogov so projekcije glede Slovenije iz grafov, ki so jih predstavili v Poročilu o dogajanjih na političnem področju nedvomno zgrešene in se bodo sedeži evropskega parlamenta med slovenskimi strankami zagotovo delili drugače.
Na podlagi rezultatov projekcije, ki jo je izdelal zunanji izvajalec Evropskega parlamenta, je jasno, da se niso pretirano poglabljali v specifike okolja vsake države članice posebej, vsaj ne očitno manjših, kot je Slovenija.
Preseneča pa lahkotnost, s katero so domači osrednji slovenski mediji danes kupili projekcijo Khantarja, brez da bi se vprašali, na kakšen metodološki način, oziroma s kakšno raziskavo so prišli do podatkov za posamezne države članice.
Ironija tako je, da so kot nekaj novega, kar je prišlo iz Evrope, javnosti nekritično "prodali" zgolj odsev domačih javnomnenjskih anketi o podpori strankam na volitvah v državni zbor, ki jih sicer na mesečni ravni objavljajo sami.
Zato takšne projekcije, ki temeljijo na povsem napačnih osnovah, niso zgolj nezanesljive temveč so de facto ničvredne, saj si z njimi nikakor ne moremo pomagati. No, razen če je naš cilj manipulacija, oziroma ustvarjanje javnega mnenja.
Več aktivnosti, tudi nespodobno povabilo slovenskim levo-liberalnim influencerjem v Bruselj, priča v smeri, da si strategi v Sloveniji morda res želijo vzpodbuditi volilno udeležbo na evropskih volitvah. Vendar predvsem tisto levo od politične sredine, ki bi lahko pomladni desnici tudi na Evropskih volitvah odnesla volilno zmago.
So torej nekritična povzemanja zavajajoče in neustrezno zasnovane raziskave, ki ji navidezno legitimnost daje bruseljski pečat, zgolj posledica novinarske površnosti in malomarnosti, ali pa je v ozadju kakšna manj naključna, nespontana intenca?
Odgovor na to vprašanje bomo iskali s pozornim spremljanem medijskega pokrivanja kampanje za volitve v Evropski parlament.
Metodologija ni znana, kljub temu pa nakazuje popolni nered, ki bo Evropo še bolj ohromil. Evropa se bo še bolj oddaljila od ciljev, ki so jo začeli združevati.
Namesto idelanih teh strank, leve, dsne n liberalne, bomo v Evropski paralament dobili mavrico, kopico najrazličnejših strank, najrazličnejših pogledov na svet in sveda zmešnjavo pri odločanju in ukrepanju.
Že sedaj je Evropa preveč zbirokratizirana, Ob napovedani disperziji pa je mogoče pričakovati samo še večjo zmešnjavo in paralizo odločanja,.
V izhodišču beseda oblast pomeni obvladovati, ukazovati, vladati.
Če obast izgubi to pravco in takšne lastnsti, ni več oblast. Če ni oblasti zavlada anrhija.
Anarhija nujno povzroči diktaturo.
Oktoberske revolucije v Sovjtski zvezi ne bi bilo, če ne bi prišlo do kaotičnega stanja v politiki carske Rusje. Več strank se je potegovalo za prevlado in končno je, tako kot vedno, zmagalo nasilje in dktatura.
Podobn stanje je bilo v Italiji, pa Nemčiji in tudi znamenita Španska državjanska vojna se je začela zaradi anarhije, ko je v preveč demokratični državi prišlo do boja za oblast in rešitav je bila v diktaturi.
No, EU še ni država in zato revolucije ni prčakovati, je pa razpad vse bolj možen in je ves bližje.
Odovovorni za to pa bodo pred vsem demokrati levega bloka, ki umetno ustvarjajpo fašizem in strašijo z diktaturo, v bistvu pa povzročajo anarhijo in pričakujejo, da bodo tako kot njihovi vzrorniki sovjetski boljševiki izkoristili kaos in zasedli oblast.
Kar poglejmo si kako je zasegla anarhija oblast v Sloveniji. Šest levih "demokratskih" strank je izvedlo državni udar in sedaj uvajajo najtršo diktaturo, kakršne nismo imeli že najmaj štirideset let.
Opozicaj danes ni niti več dekoracija. Odločajo samo še anarahisti, ki jih tu n tam oplazi kakšen preblisk iz Evrope.
Začela se je venezeluzacija Slovenije in slovenski Maduro je ž zavzel vrh politike in postal ljubljeni vodja.
1 komentar
APMMB2
Metodologija ni znana, kljub temu pa nakazuje popolni nered, ki bo Evropo še bolj ohromil. Evropa se bo še bolj oddaljila od ciljev, ki so jo začeli združevati.
Namesto idelanih teh strank, leve, dsne n liberalne, bomo v Evropski paralament dobili mavrico, kopico najrazličnejših strank, najrazličnejših pogledov na svet in sveda zmešnjavo pri odločanju in ukrepanju.
Že sedaj je Evropa preveč zbirokratizirana, Ob napovedani disperziji pa je mogoče pričakovati samo še večjo zmešnjavo in paralizo odločanja,.
V izhodišču beseda oblast pomeni obvladovati, ukazovati, vladati.
Če obast izgubi to pravco in takšne lastnsti, ni več oblast. Če ni oblasti zavlada anrhija.
Anarhija nujno povzroči diktaturo.
Oktoberske revolucije v Sovjtski zvezi ne bi bilo, če ne bi prišlo do kaotičnega stanja v politiki carske Rusje. Več strank se je potegovalo za prevlado in končno je, tako kot vedno, zmagalo nasilje in dktatura.
Podobn stanje je bilo v Italiji, pa Nemčiji in tudi znamenita Španska državjanska vojna se je začela zaradi anarhije, ko je v preveč demokratični državi prišlo do boja za oblast in rešitav je bila v diktaturi.
No, EU še ni država in zato revolucije ni prčakovati, je pa razpad vse bolj možen in je ves bližje.
Odovovorni za to pa bodo pred vsem demokrati levega bloka, ki umetno ustvarjajpo fašizem in strašijo z diktaturo, v bistvu pa povzročajo anarhijo in pričakujejo, da bodo tako kot njihovi vzrorniki sovjetski boljševiki izkoristili kaos in zasedli oblast.
Kar poglejmo si kako je zasegla anarhija oblast v Sloveniji. Šest levih "demokratskih" strank je izvedlo državni udar in sedaj uvajajo najtršo diktaturo, kakršne nismo imeli že najmaj štirideset let.
Opozicaj danes ni niti več dekoracija. Odločajo samo še anarahisti, ki jih tu n tam oplazi kakšen preblisk iz Evrope.
Začela se je venezeluzacija Slovenije in slovenski Maduro je ž zavzel vrh politike in postal ljubljeni vodja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.