Kako Apple s skrbjo za vašo zasebnost lepo služi
Če uporabljate mobilni telefon, imate v grobem 2 izbiri: Android ali iOS. Vsaka od platform ima svoje prednosti in slabosti, tokrat pa bomo operacijska sistema primerjali z vidika skrbi za zasebnost uporabnikov.
Poglejmo najprej v ograjeni nasad jabolk - ekosistem, ki ga obvladuje podjetje Apple. Stvari so tukaj veliko bolj preproste kot v svetu Android-a, saj je podjetje Apple hkrati proizvajalec mobilnih telefonov, razvijalec operacijskega sistema iOS in ponudnik storitev kot so iCloud, Apple Music, App Store itd. Če želite uporabljati njihovo strojno in programsko opremo ter storitve, morate prebrati in se strinjati z Applovimi pogoji uporabe in z njihovim pravilnikom o zasebnosti. Seveda ste vse skrbno prebrali, kajne? ;) Pravzaprav morate znati najmanj angleško ali hrvaško, da lahko to naredite, saj Applu za slovenščino ni mar, ampak to je že druga zgodba.
Skrb za zasebnost uporabnikov je za Apple zelo pomembna. Z njihovimi besedami (v mojem prevodu): Zasebnost je osnovna človekova pravica. Pri Applu je tudi ena od naših osrednjih vrednot. Vaše naprave so pomembne za mnoga področja vašega življenja. Kaj od tega in s kom to delite, bi moralo biti v vaših rokah. Izdelke Apple smo zasnovali tako, da zaščitimo vašo zasebnost in vam damo nadzor nad vašimi informacijami. Ni vedno lahko, ampak v tovrstno inovacijo verjamemo.
Ta njihov zapis pa ni zgolj leporečenje, ampak za tem tudi v resnici stojijo. Spomnimo se: leta 2016 je Apple zavrnil FBI, ki je od Appla zahteval, da bi v svoj operacijski sistem vgradil stranska vrata (angl. backdoor), ki bi omogočala zaobiti šifriranje podatkov na iPhone-u ter tako omogočila dostop do uporabnikovih zasebnih podatkov. Seveda pa noben operacijski sistem ni brez napak, tako da tudi če do osebnih podatkov na iPhone-ih ni mogoče priti z Applovo pomočjo, lahko do njih pridemo s pomočjo ukan (angl. exploit). (Ukana je zlonamerna programska koda, ki izkorišča ranljivost informacijskega sistema.)
V zadnjem času smo lahko brali o vohunskem programu Pegasus, katerega namen je sicer uporaba proti kriminalcem in teroristom; uporabljali pa naj bi ga tudi nekateri avtoritarni režimi in celo mehiški mamilarski karteli. Tudi to je že druga zgodba …
Prav zaradi Applovega poudarka na zasebnosti se je javnost burno odzvala na funkcijo, ki jo je Apple nameraval vključiti v zadnjo različico svojega operacijskega sistema, iOS 15. Želeli so namreč preverjati, če so fotografije, shranjene v storitvi iCloud, in fotografije, ki se pošiljajo preko aplikacije iMessage, fotografije spolne zlorabe otrok. Sistem bi v primeru, da bi na uporabnikovem računu zaznal najmanj 30 tovrstnih fotografij, obvestil Nacionalni center za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC). Apple je sporočil, da “bo zbral povratne informacije in naredil izboljšave, preden bo te kritično pomembne funkcije za varnost otrok splovil”. (Mimogrede: podobno tehnologijo že od leta 2008 uporablja Gmail, razvil jo je Microsoft, ki jo je leta 2009 podaril NCMEC-ju. Uporabljata jo tudi Twitter in Facebook.)
- Njihov brskalnik Safari uporablja “Inteligentno preprečevanje sledenju”, ki pomaga pri tem, da vam oglaševalci ne morejo slediti med brskanjem po spletu.
- Njihovi Zemljevidi ne shranjujejo zgodovine lokacij. Še več: podatki o uporabi niti niso povezani z uporabniškim računom.
- Njihove Fotografije za organizacijo fotografij uporabljajo strojno učenje na napravi sami. Če ne uporabljate njihove storitve za shranjevanje fotografij v oblaku, Apple sploh nima dostopa do vaših fotografij.
- Njihov program za pošiljanje sporočil iMessage le-ta pošilja v šifrirani obliki, tako da Apple nima dostopa do vsebine sporočil.
- Njihova glasovna asistentka Siri ni povezana z uporabniškim računom in tudi posnetki glasovnih zahtev se privzeto procesirajo na telefonu samem.
- Njihove Novice dostavljajo vsebine na osnovi vaših zanimanj, ampak to delajo na anonimen način, tako da Apple ne ve, kaj ste prebrali.
- Applova Denarnica in njihova storitev za plačevanje Apple Pay Applu ne posredujeta številk debetnih in kreditnih kartic, prav tako Apple ne shranjuje podatkov o transakcijah, ki bi jih bilo mogoče povezati s posameznim uporabnikom.
- Njihovo Zdravje uporabnikom omogoča nadzor nad tem, kateri zdravstveni podatki se shranjujejo v aplikaciji in s kom jih želijo deliti.
- App Store - njihova “trgovina” z aplikacijami od razvijalcev aplikacij zahteva, da upoštevajo stroga pravila v zvezi z zasebnostjo in da mora biti za vsako aplikacijo jasno navedeno, kako uporablja podatke uporabnikov. Pred pol leta so uvedli tudi novost, da mora uporabnik za vsako aplikacijo posebej dovoliti sledenje, ki ga uporabljajo ponudniki oglaševanja. Pred tem je bilo možnost sledenja sicer možno izključiti na sistemski ravni za vse aplikacije, je pa bilo sledenje privzeto vključeno.
V zvezi s točko 9: Apple je s to spremembo močno zagrenil življenje ponudnikom oglaševanja (npr. Facebook-u, Google-u, Snap-u in TikTok-u), saj se od spremembe naprej večina uporabnikov odloči, da sledenja ne bo dovolila.
S tem so ponudnikom oglaševanja omejili možnosti, da oglaševalcem ponudijo zelo ozko ciljno skupino, predvsem pa so močno poslabšali merjenje učinkovitosti oglaševanja. To verjetno vpliva na oglaševanje marsičesa, ampak poglejmo si to na primeru oglaševanja aplikacij, ki so na voljo v App Store-u.
Tu Apple ponuja svojo oglaševalsko rešitev Apple Search Ads: Apple lahko uporabniku, ki v Applovi “trgovini” išče aplikacije, “predlaga” oglaševano aplikacijo. Prednost tovrstnega oglaševanja je preprostost priprave kampanje ter plačevanje samo za dejanske namestitve aplikacije, ne pa za posamične prikaze oglasa.
To je očitno tako velika konkurenčna prednost, da je tržni delež Apple Search Ads, ki je pred enim letom znašal 17 %, zrasel na 58 %. Največ tržnega deleža je izgubil Facebook.
Apple bo s pomočjo svoje skrbi za uporabnike dodatno zaslužil. Uradno sicer pravijo, da so omenjene spremembe uvedli za zaščito uporabnikov, in ne zato, da bi dali prednost svoji oglaševalski platformi. Naj omenim še možnost, da Apple oglaševalcem na svoji platformi ponuja tudi možnost ciljanja potencialnih uporabnikov glede na starost, spol in lokacijo - kar bi lahko opredelili tudi kot poseg v zasebnost.
Je pa cena zasebnosti visoka: najcenejši iPhone SE stane 508 evrov, najdražji iPhone 13 Pro Max z 1 TB prostora pa kar 1.957 evrov.
Na koncu smo za svojo zasebnost odgovorni uporabniki sami. Če vam je za zasebnost mar, lahko zanjo bolj ali manj poskrbite tudi na platformi Android. Več o tem pa naslednjič.
2 komentarja
Hribarjev Rafko
Dejansko se kar šlampasto strinjamo z marsičem, brez prebranih kilometrov neke latovščine.
Zato hvala mojstru Klemenu, da se je poglobil v tole 'vesoljsko tehniko'.
V pričakovanju naslednjega, aktualnejšega članka...
Martin
1. Apple je predvsem zlata kletka. Njegovi produkti delajo super, dokler uporabljate še ostale njihove izdelke. Potem se pa zgodba hitro konča in postane zelo draga.
2. To, da so naenkrat postali nišni produkt za zasebnost je zgolj marketinška poteza, ki si jo lahko privoščijo zaradi ostalih 4-ih velikih. Apple na zunaj veliko skrbi za zasebnost pred oglaševalci in tudi državo. Na drugi strani pa bo moral popustiti, kot je v primeru FBI in kot je hotel ubrati neko sredinsko pot s skeniranjem slik s pomočjo umetne inteligence: https://www.reuters.com/article/us-apple-fbi-icloud-exclusive-idUSKBN1ZK1CT
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.