Kaj sta si povedala Žižek in Peterson; jasno je, da je trenutno na preizpraševanju kapitalizem

Blaž Čermelj
12

Jasno je, da so najboljše debate tiste, ki niso zaključene. S to mislijo se je končalo težko pričakovano soočenje Jordanom Petersonom in Slavojem Žižkom. Debata je nedvomno postregla z zanimivimi iztočnicami.

Zagotovo ni bil pravi namen debate določiti zmagovalca. Morda je bil Slavoj Žižek prepričljivejši. Toda to bolj kot iz njegovega nastopa in argumentov izhaja iz dejstva, da je veliko več spraševal kot odgovarjal. Iz tega lahko zaključimo, da je danes kapitalizem tisti, ki mora ponuditi odgovore, ki jih komunizem ni mogel.

Kajti tudi Žižek ne zmore ubraniti sistema, ki je politično propadel. Danes si neusmiljena vprašanja zasluži kapitalizem. Ob tem pa Žižek priznava, da mu komunizem v preizkušeni obliki pravzaprav ne more biti alternativa, saj mislecev, ki bi zagovarjali ta način ureditve, praktično ni več ali so povsem marginalizirani.

Pogovor se je začel z moderatorjevo mislijo, da ni običajno, da bi največje gledališče v državi napolnila intelektualna razprava. Ob tem je dodal še, da tako Žižek kot Peterson v prvi vrsti nista politična misleca, vendar se posvečata tudi temam kot so smisel, resnica in svoboda.

Debata med mislecema je sicer postregla z zanimivimi iztočnicami. Na začetku sta tako Peterson kot Žižek imela na voljo čas, da postavita svoje videnje problema. Začel je Peterson. Ta se je v svojem nagovoru osredotočil na Komunistični manifest kot temelj ideologije, ki naj bi jo predstavljal Žižek.

Peterson v komunističnem manifestu vidi mnogo zmotnih idej

V komunističnem manifestu vidi Peterson problematični predvsem dve stvari. Najprej to, da so razredni boji precej starejši od kapitalizma. Obstajali so že pred njim. Zato je naivno upati, da se bodo z njegovim padcem končali.

Drug problem, ki ga vidi Peterson, je težava diktature proletariata. Po Petersonu manifest zmotno predpostavlja, da so vsi kapitalisti predstavniki zla, vsi člani proletariata pa predstavniki dobrega. Ne, proletariat nikakor ni manj skorumpiran.

Kot tretji problem pa Peterson izpostavlja komunistično kritiko profita. Ta ga ima za krajo. Je to vedno kraja? Kajti nikakor ni lahko imeti dobre ideje. In kapitalizem to zna nagrajevati.

Ob tem Peterson doda, da sta že sama Marx in Engels uvidela, da do takrat ni bilo efektivnejšega sistema, kot je bil kapitalizem. In k temu doda, da je danes neenakost v zahodnem svetu, v zibelki kapitalizma mnogo nižja kot v ekonomijah ostalih delov sveta.

Žižek se pomakne iz radikalnih pozicij

Na začetku pogovora Žižek navede primer Kitajske kot močne avtoritarne države, za katero pravi, da svojega razvoja nikakor ne bi dosegla brez komunistične partije. Ob tem se sprašuje, ali so Kitajci danes, ko so avtoritarnemu sistemu dodali kapitalizem, srečnejši kot prej.

Izpostavi tudi pojem enakosti kot tistega, ki omogoča ustvariti prostor za kreativne posameznike.

Beseda nanese tudi na Bernia Sandersa. Žižek pravi, da v njegovem programu vidi predvsem ideje socialne demokracije, ki so v Evropi močno razširjene in omogočajo delovanje tržnega gospodarstva. Zato sam v njegovem programu ne vidi groženj.

Kot eno od teh pa vidi odnos kapitalizma do skupnega okolja. Zanj pravi, da ni del njegove usmeritve. Lahko se kdo trudi to upoštevati, a sistem tega ne dovoljuje.

Izmenjava mnenj

Žižkovi razlagi Peterson oporeka z besedami, da je slišal zgolj kritiko kapitalizma, a nobene obrambe komunizma. Pravi, da smo na podobni poziciji kot pri Churchillovi obravnavi demokracije. Vemo da je slab sistem, a najboljši, kar jih poznamo.

Medtem Žižek v svojem mnenju izpostavi, da se pri zgodovini komunizma ne sme gledati samo na teror, ampak tudi na možnost, da ljudje s pomočjo vladajočih dobijo relativno urejeno življenje. Za to izpostavi primer Solidarnosti, štiri leta po njeni zmagi so komunisti nazaj na oblasti.

Slavoj Žižek in Jordan Peterson. Foto: Jordanvsslavojdebate.com

Zelo zanimiv je bil tudi njun pogovor o pomenu posameznika za težave družbe. Tu Žižek Petersonu očita, da je družbeno aktiven ravno zato, ker se zaveda, da ni dovolj le, da si posameznik uredi svoje življenje, ampak je ob tem nujno tudi, da to dovoljujejo družbene strukture. A Peterson vztraja, nujno je, da posamezniki prevzamejo breme odgovornosti za reševanje lastnih težav, zato, da bi se bili kasneje sposobni soočiti z večjimi, družbenimi.

Upava v moč komunikacije

Če se se Peterson in Žižek kje strinjata, se strinjata v pomenu moči komunikacije. Ta pogovor je namreč po mnenju Petersona namenjen prav preseganju pripadnosti zgolj do svoje družbene skupine. K temu Žižek dodaja, da alternativa zagotovo ni v  politični korektnosti, ampak razmišljanju.

Kapitalizem pod udarom kritike

Zdi se, da je včerajšnji dvoboj prinesel na prizorišče mnogo več, kot smo si drznili predstavljati. Dva ideologa, tako sodobne desnice, kot levice, sta se dejansko pogovarjala, in to ne tako drug mimo drugega, kot bi si morda predstavljali.

Po dvoboju je nekaj gotovo. Danes je tisti, ki bo moral upravičiti svojo vrednost kot sistem kapitalizem. Breme proizvajanja sreče je padlo nanj. Pri čemer pa se gre tudi za to, da dejansko neke drugačne alternative nima. To prizna tudi sam Žižek, ko Petersena izzove, naj najde mislece, ki bi zagovarjali ideje neomarksizma. Žižek jih ne vidi več. Tiste pa, ki so še ostali, razglasi za nepopularne in pozabljene. Zato se mu zdi Petersonov napad z začetka predavanja pravzaprav na slamnatega moža.

Če kaj je zato nekaj gotovo. Resna levica se je danes od radikalnih idej marksizma poslovila. Tudi nekdanjim zagrizenim marksistom je več kot očitno postalo jasno, da bo kapitalizem preživel še kar nekaj časa. Kar pa ne pomeni, da ne bodo iskali novih rešitev proti tej smeri. A ta sistem bo, to se iz debate da razbrati, le bolj ali manj kapitalističen.

O razpravi Petersona in Žižka na Domovini še gostujoči komentator

Soočenje leta je za Domovino komentiral dr. Žiga Turk. Preberite tukaj!

Knjiga 12 pravil za življenje, ki je avtorja izstrelila med intelektualne zvezdnike svetovnega formata, je na voljo tudi v spletni trgovini Iskreni.

 

Ogled debate:

https://www.youtube.com/watch?v=78BFFq_8XvM

12 KOMENTARJI

  1. slovenski komunističnotajkunski ideologi, ki so nam ugrabili državo in bodočnost, so veliko bolj radikalni kot Žižek, ker so na oblasti. Če bi postavili na oblast Žižka, bi govoril bolj popustljivo, delalpa bi bolj diktatorsko.

  2. Za vas sem prepisal tole pametno misel:

    “Demokracija je ureditev , pri kateri dva idiota preglasujeta pametnega .

    Zato smo kjer smo .

    Če pa sistem odpira vrata samo idiotom , bo treba vrata zakleniti , vsaj za gošarsko potomsvo NKVD gverile .”

    • Slovenec kremenit
      Jaz bom pa za tebe citiral Churchilla:”Demokracija ni najboljša uredite, a boljše trenutno ne poznamo!”, ali pa tudi od Churchilla:” Če začenjaš prepir med preteklostjo in sedanjostjo, izgubljaš prihodnost!” Že samo po teh dveh mislih lahko ugotoviš, kako plitvi ste desničarji!!!!!!!!!!!!1

  3. Socilzem, kot smo ga do sedaj imeli priliko videti v svetu, je sistem mentalne in vsakršne drugačne korupcije. Povso v svetu, kjer je bil, je za seboj pustil moralno in gospodarsko opustošenje in miljone pobitih in do smrti sestradanih.

  4. Avtor članka očitno ni razumel vsebine in ozadja pogovora. Žižek sam je napovedal, kako bo debato zastavil, da se s Petersonom ne bo spuščal v boj (ker je P. predober retorik), da bo v debati promoviral Sandersa itd. Kdor malo pozna žižka lahko ve, da se je že pred tem oddvojil od radikalnih marksistov ter ostalih radikalnih gibanj, ko so feminizem in radikalen del gejevskega lobija… Peterson ni govoril o razrednem boju, temveč o hirarhijah v družbi in vsekakor ni tako poenostavil, kot opisuje članek. Napad na slamnatega moža (komunizem in marksizem) je sicer zelo dobra iztočnica, je pa po tej debati rezultat to, da sta oba govorca dokončno raztrgala marksistično miselnost. Marksizem je po tej debati dokončno stvar preživete preteklosti. Seveda je Žižek moral tudi napasti, a se Peterson (ki je očitno začutil priliko za dialog) ni pustil zvleči v to in je korektno ter argumentirano napade odbil. Te napade bodo verjetno pograbili levi mediji in z njimi mahali.
    Končen rezultat debate je, da je dialog med navidezno nasprotnima stranema možen, potreben in koristen.

  5. Mislim, da Žižka obožujejo predvsem “luzerji”in liberalci.

    Peterson, pa je gospod, ki debatira razsodno in pokaže, da so za človeštvo nujne moralne vrednote.
    Novodobni “naprednjaki”, pa nam hočejo vrednote uničiti.

    Žižek v svojih predavanjih mi deluje, kot malo motena oseba. Sicer pa se je mogoče sedaj v zrelih letih malo spreminja in ne propagira več, kar na slepo, le socializma.

  6. To je bila debata, ki je razkrojila komunizem, se ustavila pri kapitalizmu in soocila vse slabosti, tako enega sistema kot drugega… Po povedanemu ni zmagovalca, je pa clovek ob poslusanju dobil obcutek, da bo kapitalizem ostal se nekaj casa, dokler se ne najde druga, bolj primerna resitev..

  7. Pri nas niti kapitalizem ne more preživeti, ker je pokvarjenost in pogoltnost večine posameznikov neizmerna. Nadzor državnih institucij nad temi ljudi je slaba, še slabše pa je sodstvo s sojenjem. Vsak se lahko izgovarja na človekove pravice. Zato pa je stanje v naši državi takšno kot pač je, slabo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime