Kaj so predsedniške volitve prinesle in odvzele strankam vladajoče koalicije

Rok Čakš
4

Volitve so edina pristna anketa javnega mnenja, radi rečejo tisti, ki v javnomenjske raziskavi dvomijo, in imajo prav.

Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.

Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.

Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.

Stranka Modernega centra (podpora 5,8 %, kandidatka Maja Makovec Brenčič 1,7 %)

Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.

Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.

Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem …) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (podpora 2,4 %, brez predsedniškega kandidata)

DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.

Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja – in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.

Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.

Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.

Socialni demokrati (podpora 12,5 %, kandidat, ki so ga podprli, Borut Pahor: 47,1 %)

Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.

Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.

Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.

Jutri boste na Domovini lahko prebrali še, kaj so predsedniške volitve prinesle opozicijskim in zunajparlamentarnim strankam

4 KOMENTARJI

  1. Težko je zagotovo reči, ali bo na državnozborskih volitvah dobil Židan ali Janša.

    Židan je zaprisežen levičar. Tudi v sedanji vladi, zaradi lepšega in svoje reklame, včasih pokritizira ministre sedanje vlade – toda, ko pride do interpelacije le teh – jih vedno podpre. To pokaže, da Židan eno govori drugo pa dela. Torej levičarji svoje vedno podpirajo.

    Janša pa za razliko od Židana svoje glasno kritizira in celo blati. Res je, včasih ima celo prav. Prav pa bi bilo, da to ne obeša na veliki zvon, ampak svojim pove, tako se med svojimi dela, na delovnem srečanju in ne pred kamerami. Lep primer je, ko je svojim dovolil, da je na javnem srečanju pomladnih strank dovolil, da so njegovi, Novakovo izžvižgali. Po svojih medijih napada Tonina in ostale člane NSi. Tudi do Podobnikov ni bil najbolj naklonjen. Na volitvah večkrat tekmuje z desnico in ne z levico. To je meni nerazumljivo. Kako bo oblikoval koalicijo, če bo mogoče dosegel dober rezultat. Če to načrtuje z levico, kako sebe imenuje za vodjo OPOZIVIJE. Jaz ga vidim le kot vodjo svoje stranke. Z drugačnimi pristopi, pa ima možnost, da postane vodja opozicije, To zahteva veliko modrost in željo po izboljšanju.

    Mogoče so te predsedniške volitve dober povod, da se Janša zamisli kaj je pomembnejše. Če še vedno misli, da je njegov uspeh le to, da njegovi kandidati premagajo NSi ali to, da se KOALICIJA desnice okrepi kot celota. Ko bo nekoč, upam, to spoznal, bo sigurno to zagotovilo, da se DESNO krilo politike okrepi. Le to bo prineslo preobrat na boljše.

    Ali smo sposobni zamere, ki se ob delu normalno pojavljajo, preseči – v dobro DOMOVINE. Pravi zavedni Slovenec bi moral strmeti, za slogo in blaginjo NARODA. Upam na NOVO pomlad ali pa Vlado narodne enotnosti.

  2. Volitve so bile v znani partijski maniri že davno prej odločene, glasovanje pa je farsa, karšne smo doživljali v Socialistični republiki Slovevniji.
    Takrat so bile volitve, podobno kot dandanes tudi v jeseni. CK ZK pa je določil zmagovalce že zgodaj spomladi. Preko poletja, do jeseni je zaslepljeno ljudstvio po demokratični poti diskutiralo, ocenjevalo, in razpravljalo o kandidatih, ki pa so bili že davno prej določeni in s partisko tehnologijo demokracije praktično že v sedlu.
    Vse bolj očitno je, da postaja Slovenija ponovno socialistična repuplika in vse bolj očitno je, da CK ZK v ozadju izbira in določa kandidate, ki smejo zasesti mesta, katerim so volitve namenjene.
    Kot je videti, tudi CK ZK postaja opreznejši in postavlja po dva kandidata, če enemu spodleti, ga nadomesti drugi.
    In tako imamo volitve, na katerih ne volimo, temveč potrjujejo izvoljene izbrance CK ZK.
    Ljudje pa to vse bolj opažajo in si ne dovolijo, da se CK ZK norčuje iz njih. To kažeko z udeležbo na voliščih. To pot jih je bilo še nekaj nad 40%. V drugem krogu jih bo drastično manj. Izvoljeni, pardon, določeni kandidat se bo lahko ponašal z najnižjo legitimiteto na svetu, saj bo podprt le z nekaj več kot 10 % glasov.
    Takšno stanje kaže na zelo klavrno stopnjo demokracije v državi. A kaj zato. CK ZK je zadovoljen in ni panike. Tudi če bo v bodoče na volišče prišel eden sam volivec, ne bo nič narobe. Volitve bodo opravljene , ljudje pa srečni, ker jih CK ZK ne bo vlekel za nos, saj se farbati ne bodo pustli.
    So pa predsedniške volitve uvod v parlamentarne. Tudi tam bo trend podoben. Že sedaj je jasno, da bo CK ZK poskrbel, da bodo izvoljene nejmu naklonjene stranke. Desnica, pomladne stranke ali opozicija, akkor se že nazivajo, bodo padle še za nekaj % in najverjetnje ne bodo presegle niti 20% potrditev. V parlamentu bodo le še zaradi lepšega, vpliva na vodenje države pa tako in tako nimajo že danes.
    Popolnoma jasno je, da Slovenci nočemo svoje države. Zavedamo se, da to ni naša država, da so nam jo ukradli in zato nas ne zanima več, kd nam vlada.
    To je velik uspeh za CK, velik uspeh za napredno delavsko partijo, ki drži delavski razred krepko v svojih rokah. Dobesedno in mu ne da niti dihati.

  3. APMMB2, res je kar pišeš. Tam kjer pada domoljubje in narodna zavest, so taki rezultati. Pretežno vlada levica, tako kot v Jugoslaviji, tako sedaj v Sloveniji. Njeni pogledi niso nacionalni – ampak samo strankarski. Desničarji pa so premalo pogumni, da bi na glas in SLOŽNO povedali, da to ni prav. Vsi bi morali biti dolžni (razen invalidov) ustvarjati – in to pravično deliti. Ljudje, ki se jim ne da niti voliti – prav gotovo ne strmijo za ustvarjalnost. To kaže na umiranje.

    Slovenski pisatelj 104 letni Boris Pahor nas opozarja, da s tem ko enačimo nacionalnost z nacizmom zelo grešimo. Namreč on poudarja, da nacionalnost je domoljubje, ki ljudi povezuje, da domovino spoštujejo in se njej v dobro tudi odpovedo ugodju in s pogumom in delom prispevajo k njeni blaginji. Danes združena levica in vstajniki, pa zahtevajo samo pravice, brez dolžnosti.
    Pisatelj Pahor je letos dejal: ” Oprostite, vi Slovenci ne razumete, da je narodna zavest pomembna. Zakaj ste dovolili, da so vam jo uničili. Jaz vem, da je že Kardelj govoril, da bo treba pustiti nacionalnost in gojiti INTERNACIONALO, Taka pot ne pripelje nikamor. Spoštujte svoj narod in DOMOVINO. Jaz sem se vedno boril za SLOVENSTVO in sem si dovolil reči NE trem IZMOM – Fašizmu, nacizmu in komunizmu.” Ta 104-letnik naj nam bo vzor.
    Krščanski demokrat in prvi župan Ljubljane, v samostojni Sloveniji – pravi: “Prebudimo Slovenijo!” To je nujno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime