Kaj so predsedniške volitve prinesle in odvzele strankam vladajoče koalicije
Volitve so edina pristna anketa javnega mnenja, radi rečejo tisti, ki v javnomenjske raziskavi dvomijo, in imajo prav.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Stranka Modernega centra (podpora 5,8 %, kandidatka Maja Makovec Brenčič 1,7 %)
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (podpora 2,4 %, brez predsedniškega kandidata)
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Socialni demokrati (podpora 12,5 %, kandidat, ki so ga podprli, Borut Pahor: 47,1 %)
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Jutri boste na Domovini lahko prebrali še, kaj so predsedniške volitve prinesle opozicijskim in zunajparlamentarnim strankam
Zadnje objave
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
28. 4. 2026 ob 16:10
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
28. 4. 2026 ob 12:23
Marsičesa ste nas 'osvobodili'
28. 4. 2026 ob 12:09
Ganljiva skrb za spomenike Titu in socializmu
28. 4. 2026 ob 10:41
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Ekskluzivno za naročnike
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.