Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?

Mladi so na Zahodu vse manj delavni, sporočajo mnogi delodajalci. Na delovnih mestih niso le manj storilni, pač pa imajo težave tudi s komunikacijo. Obenem se pojavljajo trendi za nove »strategije« delovanja, ki pogosto vključujejo aktivno-pasiven odnos do dolžnosti na delovnem mestu. Podporniki pravijo, da gre za skrb zase, nasprotniki pa govorijo o lenobi. Mnogi trdijo, da je le ime za večni pojav.

Na Zahodu je že stoletja prisotna vrednota delavnosti, ki je ena največjih vrednot. Delo je bilo vedno cenjeno, na posamezniku pa je bilo, da delavne vrednote razvije. To je tudi eden glavnih razlogov za to, da je Zahod postal vodilni v svetu, tako kulturno kot zlasti ekonomsko. Delavnost nekaterih evropskih narodov, tudi Slovencev, je pregovorna.

Vendar pa nov družbeni trend kaže, tako kot glede mnogih drugih za Zahod značilnih elementov, da delavnost in delavne navade z najmlajšo generacijo pristajajo vse nižje na vrednotni lestvici. Čeprav je tarnanje nad »čudnostjo« ali »razvajenostjo« mlajših generacij stalnica v vseh kulturah in vekih, pa tokratni trendi vse bolj objektivno skrbijo širši krog ljudi.

Kot je o svoji raziskavi poročal The Wall Street Journal in so že povzemali nekateri slovenski mediji, Generacija Z (pogosto »zoomerji«), rojeni med letom 1997 in ok. 2010, kaže nadpovprečno lenobo na delovnem mestu. Ob tem so zmedeni, slabši pa so tudi v socialnih veščinah, kot je strokoven odnos do sodelavcev. To je poudarilo 18 od 20 ameriških delodajalcev, ki so sodelovali v raziskavi. Mladi naj bi iskali načine za čim manj dela ter »sive cone«, kjer upogibajo pravila delovnega mesta.

Za Slovenijo tovrstne raziskave (še) ni bilo, zato se lahko naslonimo le na anekdotne primere. Ti ne glede na manjšo zanesljivost kažejo podobno sliko, saj so zlasti s študenti številni delodajalci vse manj zadovoljni.

»Tiha odpoved«

Vse to je lani pospremil trend »quiet quitting« (»tiha odpoved«), ki je poleti zasedel in dva meseca kraljeval na družbenem omrežju TikTok. Po definiciji gre za opravljanje absolutnega minimuma dolžnosti, ki spadajo v uradni opis dela. Delavci tako ne prihajajo prej, ne odidejo kasneje, kot to predpostavlja (večinoma 8-urni) delovnik, ter se ne javljajo za dodatne zadolžitve. »Tiha odpoved« tako ni zares odpoved, čeprav je ta pogosto že v delavčevem načrtu, pač pa pomeni radikalno zmanjšanje produktivnosti, zlasti gledano v širši sliki.

Podporniki trenda, ki so predvsem »zoomerji«, a tudi številni starejši, najpogosteje tovrsten pristop utemeljujejo z uporom proti »kulturi hlastanja«, kot bi lahko prevedli angleški izraz »hustle culture«. Izraz se uporablja za delovno okolje, ki je zelo osredotočeno na produktivnost, ambicioznost in uspeh, ne upošteva pa počitka, skrbi zase ali občutka za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Tovrstna kultura delovnih okolij naj bi bila glavni razlog za povečano količino stresa, tesnobe in izgorelosti v sodobni družbi, ki prizadeva zlasti mlade.

Obenem majhna manjšina zaposlovalcev v raziskavi mladim ne pripisuje lenobe. Tudi starejši privrženci utemeljujejo njihov odnos do dela bolj v skladu z njihovimi osebnimi življenjskimi cilji. Ti za razliko od ciljev njihovih staršev pogosteje vključujejo eksotična potovanja, »delo na sebi«, hobije in podobne elemente življenja, od katerih nam lahko služba odtrga dobršen del posvečenega časa.

Novo ime za lenobo?

Poleg tega so bili ob pojavu trenda tudi glasni komentarji, ki so retorično spraševali, kaj je pravzaprav novega pri pojavu »tihih odpovedi«. Takšen odnos do dela namreč naj ne bi bil nič novega. Matt Walsh konservativnega YouTube kanala The Daily Wire je pripomnil, da gre zgolj za novo popularno besedo, ki v tem primeru pomeni »lenoba«. Kljub temu so mnogi vplivneži opozorili na to, da je za trendom pravzaprav nespoštljiv odnos podjetja in nadrejenih do opravljenega dela, saj se dodaten trud ne obrestuje, bodisi ne v finančnem smislu kot tudi ne v možnostih za napredovanje, ki že same po sebi ne pomenijo nujno boljšega razmerja med odgovornostjo in dohodki. Mladi naj bi se tako v tem položaju do boljše priložnosti le vdali in čas posvetili bolj »izpopolnjujočim« dejavnostim.

Trend naj res ne bi bil nič novega. V začetku leta 2022 je le tretjina (32 %) zaposlenih v ZDA, kjer je statistika najbolje vodena, v kategoriji angažiranih, šestina (17 %) pa povsem neangažiranih, torej tistih, ti dajejo »tiho odpoved«. Gre za rezultate redne raziskave ene najbolj svetovno znanih agencij za statistiko Gallup Poll, ki je pokazala, da se razmerje praktično ni spremenilo najmanj od leta 2000. Generacija Z se očitno zdi le prva, ki je za pasivnost na delu našla besedo.

Ko pogledamo še globalno, kar je ista raziskava prav tako zajela, vidimo, da je velik del zaposlenih (59 %) leta 2022 začel s "tiho odpovedjo", kar kaže na občutek odtujenosti od svojega poklica. Več kot polovica svetovne delovne sile (51 %) je aktivno iskala nove zaposlitvene priložnosti. Ostali zanimivi podatki so še, da je skoraj 60 % svetovne delovne sile v "tihi odpovedi", če upoštevamo trendovsko definicijo, stopnja nezavzetosti pa je višja pri delavcih, ki delajo popolnoma na daljavo, kar so pogosteje mladi. Po podatkih raziskave je nizka zavzetost lahko finančno obremenjujoča, saj svetovno gospodarstvo stane neverjetnih 8,8 bilijona dolarjev, kar je 9 % svetovnega BDP.

Muha enodnevnica ali del novega vokabularja?

Vrhunec pozornosti je pojav dosegel lani, tik po tem, ko je preplavil TikTok. Od takrat je uporaba termina občutno upadla, četudi še ni izginila iz uporabe. Namesto tega so socialna omrežja preplavili novi sorodni koncepti in domnevni trendi, kot so »rage applying« (»besno prijavljanje«), ko se prijavite na čim več delovnih mest kot odziv na naraščajoče razočaranje na trenutnem delovnem mestu, »quiet constraint« (»tiho omejevanje«), ko veliko zaposlenih zadržuje dragoceno znanje na delovnem mestu, namesto da bi ga delili s svojimi sodelavci, »quiet hiring« (»tiho zaposlovanje«), ko podjetje sodeluje s pogodbenimi delavci ali prosi sedanje zaposlene, da delajo stvari zunaj svojih delovnih nalog, ter »loud quitting« (»glasna odpoved«), ki pravzaprav pomeni le klasično odpoved.

Mlada generacija je tako pravzaprav le dala imena pojavom, ki so jim bili starejši delavci priča skozi svoje celotne kariere. Novo izrazoslovje, ki definira mnoge pojave na delovnem mestu, bi lahko prišlo v stalno uporabo – ali pa gre le za sleng. Mlajša generacija pa bo, kot kaže, s tem prinesla nove poudarke pri delovni etiki.