Kaj Putinova namestitev taktičnega jedrskega orožja v soseščini članic Nata pomeni za zavezništvo, Ukrajino in splošno možnost jedrskega spopada

Ruski mobilni raketni sistem Iskander, ki lahko prenaša jedrske konice (foto: profimedia)
POSLUŠAJ ČLANEK

V soboto je Vladimir Putin napovedal namestitev ruskega taktičnega jedrskega orožja na ozemlju Belorusije, v neposredni soseščini držav članic NATO Poljske in Baltskih držav. Svojo potezo je označil za pravno čisto, saj da ZDA podobno počnejo že dolgo.


Belorusi so celo izvedli referendum, na katerem so namestitev orožja v državi podprli.


Kaj je v ozadju, kaj o Putinovi odločitvi menijo analitiki, ali gre za resno nevarnost in kako je z ameriško razporeditvijo jedrskega orožja po drugih državah, bomo poskušali odgovoriti v tem članku.



Rusija bi svoje jedrsko orožje imela zunaj meja svoje države prvič po letu 1996


Rusija in Belorusija sta, kot je znano, tesni zaveznici, beloruski predsednik Lukašenko pa v celoti podpira Putinovo invazijo na Ukrajino. Leta 1999 je prišlo celo do podpisa pogodbe, pri kateri sta državi dosegli nekakšno vrsto konfederacije, hkrati pa vseeno ohranili samostojnost.


Putin je v soboto, kmalu po obisku kitajskega predsednika Ši Džinpinga, napovedal namestitev taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji.


Gre za orožje, ki je po eksplozivni moči šibkejše od strateškega (moč strateškega jedrskega orožja se meri od 100 kiloton do megatone, najmočnejše taktično pa ima 100 kiloton moči), ima pa tudi manjši doseg (maksimalno do 500, izjemoma lahko do 1500 km, medtem ko je doseg strateškega lahko celo nad 5500 km - rekorder je kitajski dongfeng, ki ima doseg celo do 12000 km).


Taktično jedrsko orožje se uporablja na bojiščih, namen strateškega pa je predvsem ciljanje na sovražnikove baze, mesta ali druge strateško pomembne tarče.


Med taktično jedrsko orožje spadajo gravitacijske bombe, rakete kratkega dosega (do 1.000 km), topniške granate, kopenske mine itd.


Ruski mobilni sistem Iskander, o katerem je govora, ima sicer doseg 500km, kar v praksi pomeni, da bi Kijev in prestolnice držav članic zveze NATO raketa dosegla v dveh minutah. Domet so pri mediju The Irish Sun označili takole:




Vir slike: The Irish Sun

Odločitev je zgodovinska, saj je Rusija prvič po sredini devetdesetih let namestila svoje jedrsko orožje zunaj meja svoje države. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je namreč pomenil, da je jedrsko orožje ostalo v 4 nekdanjih sovjetskih republikah. Poleg Rusije so bile to še Ukrajina, Belorusija in Kazahstan. Ukrajina je svoje jedrsko orožje Rusiji predala z budimpeškim memorandumom iz leta 1994, ko so Rusija in še ostale velesile, garantirale njeno ozemeljsko celovitost, v celoti pa je bilo jedrsko orožje iz nekdanjih sovjetskih republik v Rusijo prenešeno leta 1996.


Na rusko odločitev se je hitro odzval Nato. V organizaciji so povedali, da pozorno spremljajo situacijo, hkrati pa tudi, da ta poteza ne bo pomenila spremembe jedrske strategije severnoatlantskega zavezništva. Rusijo so obtožili, da dosledno krši lastne zaveze glede nadzora orožja, vključno z odločitvijo države, da prekine dogovor START. Tega so podpisali leta 2010, njegov namen pa je omejitev ameriških in ruskih jedrskih konic, obema državama pa daje pooblastila za pregledovanje orožja druga drugi. Strokovnjaki iz ZDA sicer trdijo, da ne verjamejo, da bi se Rusija dejansko odločila za uporabo tega jedrskega orožja.


Odzvala se je tudi Evropska unija. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je Belorusijo pozval, naj od dogovora odstopi, če pa bi ga izpolnila, lahko pride do nadaljnjih sankcij. Obenem je povedal, da je še čas, da si Belorusija premisli.


Ukrajina je seveda reagirala burno. Iz Kijeva smo lahko slišali pozive k izrednemu zasedanju Varnostnega sveta, menijo pa tudi, da se s tem nameščanjem kršijo sporazumi o neširjenju jedrskega orožja. Gre za sporazum, podpisan leta 1968, ki definira države z jedrskim orožjem kot tiste, ki so uspele izdelati lastno atomsko bombo pred letom 1967 (gre za ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko), čeprav obstajajo vsaj 3 države, ki orožje posedujejo (Indija, Pakistan in Iran), prav tako pa si Izrael prizadeva postati jedrska sila.



Svetovalec Zelenskega meni, da Putinova poteza poteka vojne ne bo spremenila


Kot že rečeno, je očitke o tem, da krši mednarodne sporazume, Putin zanikal. Ukrajinski politik, sicer državni sekretar Oleksij Danilov, je na Twitterju Putinovo odločitev označil kot njegov načrt za še dodatno destabilizacijo Belorusije ter napovedal, da se bo protirusko razpoloženje v tej državi le še dodatno povečalo. Belorusijo je tudi označil za jedrskega talca.


Oglasila se je tudi vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska. Povedala je, da je namestitev ruskega orožja v državi v nasprotju z voljo beloruskega naroda, s tem dejanjem pa bi lahko postali tarča za povračilne napade, sama poteza pa je v nasprotju s suverenostjo države in belorusko ustavo. Na drugi strani pa je Jurij Sak, svetovalec ukrajinskega obrambnega ministrstva, za BBC nekoliko umiril strasti. Potencialna namestitev orožja v Belorusiji po njegovo izida vojne ne bo spremenila.


»Te vojne (Rusi) ne morejo zmagati, ker je zanje nevzdržna,« meni Sak. Poleg tega se Ukrajina z ruskimi grožnjami o jedrskem orožju sooča že od prvega dne vojne in tako ni ta poteza »nič novega«. V Belorusiji je namreč ruski agresor orožje nameščal že od prvega dne invazije.


Mikailo Podoljak, še eden izmed svetovalcev predsednika Zelenskega, je potezo označil za »taktiko strašenja« ter povedal, da je Putin pač »preveč predvidljiv«. Analitiki ameriškega think tanka Institute for War ocenjujejo, da je tveganje stopnjevanja kakšnih ekstremnih dogodkov, kot je celo jedrska vojna, še vedno nizko. Koliko orožja je že v Belorusiji oziroma koliko ga namerava Putin preposlati, sicer še ni povsem znano. Iz sobotnega Putinovega nagovora lahko sklepamo, da je manjše število taktičnih raketnih sistemov Iskander, ki se lahko uporabljajo za izstrelitev jedrskega orožja, že bilo premeščenih v Belorusijo. Gradnja skladišča za taktično jedrsko orožje v Belorusiji pa naj bi bila dokončana do 1. julija.



Kakšen jedrski arsenal je nameščen v zavezniških državah


Kako pa je z razporeditvijo ameriškega jedrskega orožja po Evropi? Točne številke sicer ne vemo. Po ocenah iz leta 2021 je približno 100 kosov jedrskega orožja v lasti ZDA razporejenih po evropskih zavezniških državah. Orožje je shranjeno v 5 državah v 6 ameriških bazah: v Belgiji, Nemčiji, Italiji (kjer je shranjeno v 2 bazah), na Nizozemskem in v Turčiji, ki je Rusiji najbližje. Nahaja se v podzemnih trezorjih WS3, kot so povedali v Centru za nadzor in neširjenje orožja.


V preteklosti so ZDA hranile v evropskih državah celo atomske bombe in jedrske rakete, danes pa gre v glavnem za taktično in nestrateško jedrsko orožje, so še dodali v omenjenem centru.


Od leta 2002 se sicer vzpostavlja protiraketni obrambni sistem kot odgovor na ruske grožnje, ki se nahaja v več državah članicah (še največ na Poljskem), načrti zanj pa so se s časom že velikokrat spremenili.


Po podatkih Zveze ameriških znanstvenikov ima sicer Rusija več jedrskih konic od ZDA. Na voljo jih imajo namreč 5.977, ZDA pa 5.428. V Evropi taktično jedrsko orožje posedujeta še Francija in Velika Britanija, skupaj 515 jedrskih bojnih glav, od tega 400 nameščenih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike