Kaj bo z zvezo NATO, če Trump postane predsednik ZDA?

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je prepričan, da bo severnoatlantska obrambna zveza preživela tudi v primeru, da bo Donald J. Trump postal predsednik ZDA. Poudarja zgodovinsko in tradicionalno zavezništvo Evrope in ZDA, prepričan je, da se bo nadaljevalo.

Strah evropskih voditeljev ob morebitnem vnovičnem predsedniškem mandatu Donalda Trumpa je velik. Ne le, ker bi slednji lahko opustil stališče ZDA glede Ukrajine, ampak bi lahko pritisnil tudi na Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni načrt, ki vključuje izgubo okupiranega ozemlja.

Tega strahu pa očitno nima generalni sekretar zveze Nato, ki je bil pred tem tudi dvakratni norveški predsednik vlade, Jens Stoltenberg. Ob srečanju v palači Blenheim v Veliki Britaniji je namreč dejal, da morajo voditelji sodelovati s Trumpom na enak način kot v letih njegovega predsedovanja, ne glede na retoriko med volilno kampanjo v ZDA.

V intervjuju za The Guardian je na vprašanje, ali meni, da se je Trump v tem vmesnem času, ko ni bil na položaju spremenil, je Stoltenberg, ki je z njim sodeloval štiri leta odgovoril: »Mislim, da je pomembno, da ne ustvarjamo samouresničujočih se prerokb na način, ki predvideva, da bo nova administracija v Združenih državah pomenila konec Nata. Glede tega so bili pomisleki tudi leta 2016. Resničnost je bila, da je Nato po štirih letih močnejši … več enot, visoka pripravljenost.«

Kljub temu pa evropski voditelji ostajajo zaskrbljeni tudi zaradi možnosti, da bi Trumpov kandidat za  podpredsednika J. D. Vance prevzel nadzorni položaj v zunanji politiki, če bi Trump novembra zmagal. Vance je bil namreč eden vodilnih nasprotnikov novega ameriškega paketa pomoči Ukrajini, ki je bil več mesecev zadržan, a končno odobren spomladi.

Vance je v svojem govoru na republikanski nacionalni konvenciji v Milwaukeeju že nakazal, da poveljniška vloga ZDA v globalni varnosti v Trumpovi administraciji ne bo samoumevna, ameriških vojakov pa po nepotrebnem ne bodo več pošiljali v tujino. »Naše otroke bomo poslali v vojno le, če bomo morali,« je dejal.

»Razlog, zakaj pričakujem, da bodo Združene države ostale močan zaveznik je, da glavna kritika predsednika Trumpa, pa tudi kandidata za podpredsednika J. D. Vancea, ni bila proti Natu, ampak zgolj proti temu, da je da Natove zaveznice ne namenjajo dovolj za obrambo Nata, in to se spreminja,« je pojasnil Stoltenberg in nadaljeval, da sta ob Trumpovem predsedovanju ZDA samo dve državi članici za obrambo namenili 2 % svojega proračuna, zato je bil ameriški predsednik takrat mnenja, da Evropejci niso prispevali pravičnega deleža. Zdaj naj bi ta številka znašala 23 od 31 članic. Slovenije z Golobovo vlado še vedno ni med njimi.

»Leta 2016 smo se seveda odločili sodelovati z novo administracijo, nenazadnje zato, ker so bila postavljena vprašanja o tem, ali ZDA podpirajo Nato,« je nadalje dejal. Trdil je tudi, da bodo ZDA ostale v Natu, saj članice zavezništva predstavljajo 50 % svetovne vojaške moči. Če ZDA odidejo, bi ostale same in predstavljale le 25 % te vojaške zmogljivosti.

»Evropa bo morala opraviti svoj del tako, da bo prevzela večji delež stroškov kot zdaj mi. Dokazati moramo vrednost tega zavezništva in zakaj stojimo skupaj. In mislim, da je ta primer precej močan,« je prepričan norveški premier Jonas Gahr Støre. Dodal je: »Moramo imeti dobre odnose z ZDA.«

Da je pripravljen uporabiti posebne vezi, ki jih ima njihova država z ZDA, da bi poskušal premostiti morebitne vrzeli po volitvah, pa je poudaril predsednik irske vlade Simon Harris. Dejal je: »Prihajajoči predsednik bo morda želel uporabiti ta most ali pa tudi ne, vendar bomo pripravljeni sodelovati s tistim, ki je demokratično izvoljen predsednik Združenih držav«.