Jože Bartolj: Ali lahko zamerim beguncu, ki ne želi ubijati?

V teh dneh je težko pisati o čem drugem kot o beguncih, piše Jože Bartolj. V svojem komentarju se poskuša vživeti v kožo prihajajočih. Kdaj bi bil sam v tako hudi situaciji, da bi svoje otroke nagovarjal, naj se odpravijo na pot v "obljubljeno deželo"? Na kakšen način bi se odpravil v to obljubljeno deželo, kako bi ukrepal? Ter kaj bi želel od ljudi, ki jih srečuje na poti?

Ugotavlja, da bi verjetno odreagiral na podoben način. Risbe begunskih otrok odražajo resnične grozote. Zakaj bi zameril človeku, ki ne želi ubijati in je beg edina možnost, da se tega reši? Kaj lahko očita človeku, ki bi se namesto vojnega kaosa rad korektno izobrazil?

Od sočloveka pa bi pričakoval zgolj staro pravilo: stori tisto, kar želiš, da bi drugi tebi storili.

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani Radia Ognjišče.