Jernej Vrtovec je novi predsednik NSi - verjame v dober rezultat na volitvah

Foto: Peter Avsenik

Delegatke in delegati NSi so na današnjem kongresu v Polzeli za novega predsednika stranke izvolili poslanca Jerneja Vrtovca. Zanj je glasovalo 294 delegatov, medtem ko je protikandidat, vodja strankinega regijskega odbora za Severno Primorsko Anton Harej, prejel 48 glasov. Vrtovec je med programskimi prioritetami izpostavil kulturo življenja, debirokratizacijo in močno gospodarstvo ter se zavzel za oblikovanje desnosredinske koalicije po spomladanskih volitvah.

Razvojna koalicija s preslišanimi

V nagovoru po izvolitvi se je novi predsednik NSi delegatom zahvalil za podporo, prav tako svojima predhodnikoma Mateju Toninu in Ljudmili Novak ter dolgoletnemu tajniku stranke Robertu Ilcu za opravljeno delo in protikandidatu Hareju za kandidaturo. Kot je poudaril, je NSi politična družina, v kateri je dovolj prostora za vse.

Odgovornost do dediščine NSi je po besedah Vrtovca velika, verjame pa, da bo zaupanje upravičil in da bo stranka na volitvah prihodnjo pomlad dosegla dober rezultat, ki bo pomenil razvojno koalicijo.

Novi predsednik NSi Jernej Vrtovec. Foto: X NSi

»Razvojna koalicija je koalicija s tistimi, ki so v teh treh letih levičarske vlade preslišani, osovraženi. To so samostojni podjetniki, obrtniki, to so normiranci, to so mala podjetja, to so kmetje. To so vse te skupine, ki jim vlada navija nove in nove davke, jih obremenjuje s papirologijo in birokracijo,« je pojasnil Vrtovec.

Koalicija se bo oblikovala v ponedeljek po volitvah. Do takrat pa se bo, kot je napovedal, NSi ukvarjala s seboj. Članstvu pa je novi predsednik obljubil: »Dihal bom z vami, z vašimi idejami, z vašo vizijo.«

O aktualni vladi: mlakuža povprečja

V kongresnem nagovoru Vrtovec za ravnanje aktualne vlade Vrtovec ni našel lepih besed. »Dovolj je izkoriščanja, plenjena, dovolj zlorabe oblasti, dovolj neučinkovite vlade, ki Slovenijo na različnih področjih utaplja v mlakuži povprečja,« je dejal Vrtovec. Vlada po njegovih besedah vodi surov boj proti obrtnikom, zdravnikom, kmetom in vsem tistim, ki mislijo drugače. Prav tem, v času aktualne vlade preslišanim, bodo v prihodnji razvojni koaliciji po njegovih besedah namenili kar največ pozornosti.

Obregnil se je ob nenehno višanje davkov in prispevkov ter slabotno gospodarstvo, v katerem nas prehitevajo države, ki »so nas še pred desetimi leti gledale v hrbet; ja, Češka, Poljska, Slovaška«. Čakalne dobe v zdravstvu se merijo v letih, vlada si podreja nadzorne institucije pravne države, zeleni prehod je zastavljen napačno, je nanizal Vrtovec.

Kot eno ključnih prioritet je omenil demografijo in poudaril, da se je treba vrniti h kulturi življenja in ne smrti. Demografskih težav ne gre reševati z migracijami. Slovenija je sicer gostoljubna, a ne smemo dovoliti, da bi neurejene migracije ogrožale našo varnost. Tisti, ki prihajajo k nam, naj se spojijo z našim načinom življenja in ga spoštujejo, je pozval.

V okviru ukrepov za debirokratizacijo se je zavzel za razumljivo in pregledno zakonodajo, v okviru gospodarskega programa pa za preproste, v tujini že preizkušene rešitve s fiskalnega področja, ki »absolutno delujejo«.

Poudaril je še, da se mora stranka bolj ukvarjati s svojo vizijo in svojim programom, ne pa z drugimi. »Pustimo druge stranke pri miru, kajti razvojno koalicijo bomo sestavljali po volitvah, ko bomo skupaj zmagali,« je povedal.

Harej: Nismo hlapci

Nekoliko drugače se je Vrtovčev protikandidat v nagovoru zavzel za koalicijo, ki bi po vzoru Demosa nastala že pred volitvami. Med programskimi izhodišči je izpostavil zlasti zapuščino ustanovitelja Andreja Bajuka, vrednote osamosvojitvene vojne in vrnitev h krščanskim vrednotam, tudi v luči vprašanj, povezanih z družino, splavom in evtanazijo.

Ne zagovarja sicer spremembe zakonodaje glede splava, želi pa si ustanavljanja razmer, v katerih bo splavov čim manj. Zavzel se je za dostojne pokojnine, ostro je zavrnil možnost evtanazije in poudaril, da sta spola dva.

Vodja regijskega odbora NSi za Severno Primorsko in kandidat za predsednika NSi Anton Harej. Foto: X

Zavzel se je za sprejetje resolucije, ki bi obsodila vse totalitarne sisteme, ter za ekonomsko vzdržen tržno-socialni sistem, ki bi pomagal pomoči potrebnim, ne bi podpiral lenobe, ampak razvoj. Zato je tudi zavrnil možnosti, da bi bila NSi jeziček na tehtnici, ki bi omogočil sestavo levosredinske vlade.

»Izkazalo se je že prevečkrat, da je to slaba pot za Slovenijo. Stranke slovenske tranzicije ohranjajo privilegije iz prejšnjega režima, ohranjajo prvorazrednost zase in zasledujejo ohranitev na oblasti za vsako ceno ter ubogajo strice iz ozadja, ki izključujejo desne stranke in jih tolerirajo le, kolikor jim podrejeno služijo. Nismo hlapci,« je dejal Harej.

Tonin NSi v celoti prepušča novemu vodstvu

Zbrane je nagovoril tudi dosedanji predsednik Matej Tonin, ki je med drugim ocenil, da si Slovenija ne more privoščiti še enega mandata vlade Roberta Goloba. Svoj umik pa je med drugim pojasnil z besedami, da ne želi biti ovira nastanku desnosredinske vlade, niti ne bi želel biti izgovor ob morebitnem propadlem poskusu oblikovanja takšne vlade.

V luči nekaterih afer, pred katerimi se v zadnjih tednih morajo braniti v NSi, je Tonin ocenil, da »levi spletkarji« poskušajo oslabiti NSi, a v celoti neargumentirano. V zadevi Dars so po besedah Tonina obrnili vsak papir, našli pa niso ničesar. Zamenjali so upravo, danes pa je Svobodi vseeno, da na avtocestah stojimo v kolonah.

Bivši predsednik NSi Matej Tonin na kongresu stranke. Foto: Peter Avsenik

Glede nadzora Knovsa nad delom policije je Tonin ponovil, da so ravnali zakonito in v skladu s parlamentarno prakso, o očitkih glede obvodnega financiranja pa je med drugim spomnil, da ima NSi za svoje poslovanje pozitivna mnenja Računskega sodišča.

Po kongresu je za medije še povedal, da se bo po najboljših močeh trudil zastopati glas krščanske demokracije v Evropskem parlamentu, odločanje o nadaljnji poti NSi pa bo v celoti prepustil novemu vodstvu stranke. Rezultat kongresa po njegovih besedah kaže na enotnost stranke, sam pa je zadovoljen, da jo nasledniku prepušča v dobri kondiciji.

Upor levemu aktivizmu

Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj je v zvezi z omenjenimi aferami ocenil, da želijo zunanji akterji zrušiti NSi. Zavedajo se namreč, da je uspešna in povezana Nova Slovenija ključ do desnosredinske, do »konservativne vlade 2026 in naprej«.

Napovedal je, da se bo stranka uprla poskusom utišanja in tudi, da se bo borila proti »levemu aktivizmu« in prebujenski ideologiji. Prepričan je, da sta prav ta dva pojava pripeljala do družbenih razmer, v katerih se je zgodil umor konservativnega aktivista Charlieja Kirka v ZDA.

V NSi so danes izvolili tudi izvršilni odbor, kamor so bili izvoljeni Ljudmila Novak, Katja Berk Bevc, Mojca Erjavec, Martin Mikolič, Miha Lah Horvat in Andrej Černigoj.

Prek videopovezave je nekaj manj kot 350 delegatk in delegatov pozdravil tudi predsednik poljske vlade Donald Tusk.

KOMENTAR: Peter Avsenik
Vremena NSi se jasnijo

Zanesljiva zmaga poslanca Jerneja Vrtovca na kongresu NSi ni presenetljiva. Kljub vrsti očitkov, ki so se v zadnjih tednih zgrnili na vodstvo stranke, je to očitno uspelo strniti vrste, obenem pa v viziji novega predsednika uspelo oblikovati verjetno najjasnejšo programsko linijo od časa, ko je NSi vodil njen ustanovitelj Andrej Bajuk.

Če se je v času Ljudmile Novak in njenega naslednika Mateja Tonina zdelo, da sicer razdelan program stranke vse prevečkrat izzveni ob težnji po distanciranju od SDS, pa Vrtovec z napovedjo, da se bo stranka raje ukvarjala s svojim programom, razvojno vizijo in rezultatom, kaže na dobrodošel odklon od dosedanjih praks. Dovolj jasen in odločen, mestoma celo karizmatičen nastop pred delegati, ki so mu namenili približno 85-odstotno podporo, mu pred delom v novi vlogi daje dovolj kredita, da stranko na spomladanskih volitvah popelje do solidnega rezultata.

Toda k tej jasnejši politični liniji NSi je v veliki meri pripomogel tudi Vrtovčev protikandidat Anton Harej. S pozivom k vrnitvi stranke k njenim krščanskim koreninam, osamosvojitvenim in družinskim vrednotam je nagovoril vsakega sedmega delegata oziroma verjetno tisti del članstva, ki mu nikoli ni bilo blizu koketiranje z levimi strankami in zaletavanje v Janeza Janšo, ki si ga je stranka privoščila pod vodstvom Novakove in Tonina.

Čeprav je Vrtovec že ob napovedi kandidature dejal, da v času Golobove vlade ni prostora za izključevanje, s čimer je že tedaj napovedal odmik od Toninove doktrine, pa je Harejev vstop v volilno tekmo hočeš nočeš tudi novega predsednika morda do neke mere celo prisilil, da se na kongresu jasno opredeli za desnosredinsko razvojno vlado. Če bi se lotil problematiziranja medsebojnega sodelovanja pomladnih strank zgolj zaradi predsednika ene od njih, bi to namreč lahko v večji meri razdelilo delegate.

Harejeva vloga pri jasnejšem pozicioniranju stranke tako ni zanemarljiva, bojazen dela javnosti, da bi po kongresu skušal iti na svoje, pa je po naših informacijah neosnovana. In čeprav se v vodstvo stranke prek izvršilnega odbora vrača tudi njena nekdanja predsednica Ljudmila Novak, gre verjeti, da bo Vrtovec sledil izrečenemu in dal tudi doslej omahljivemu delu volilnega telesa dovolj jasno vedeti, kakšno politiko bodo izbrali, ko bodo na volitvah obkrožili NSi.

Če se bodo v NSi v prihodnje dejansko znebili bojazni, da jih bo del javnosti dojemal kot satelit, bodo tudi bistveno lažje javno artikulirali svoje programske prioritete, pa četudi bodo v delu podobne tistim, ki jih delijo s programsko sorodnimi strankami. In na ta način morda celo SDS odščipnili kakšnega volivca.

Toliko bolj je takšno pozicioniranje stranke pomembno v času, ko se zdi, da leva mašinerija v NSi prepoznava celo večjo nevarnost za svoje privilegije, kot jo prepoznava v SDS. Če bi NSi oslabili, bi namreč SDS, ki bo najverjetneje v vsakem primeru posegla po standardnih 25 do 30 odstotkih glasov, namreč onemogočili sestavo koalicije. Okrepljena NSi pa bi verjetnost takšne koalicije znatno povečala.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike