Je Zorčič še edini levo od sredine, ki ni pod komando stranke Levica?

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek
Zajem slike: arhiv MMC RTV SLO
Dolgo pričakovano glasovanje o paketu zakonodaje na zadnjem dnevu oktobrske seje državnega zbora se je zapletlo. Dan, ko bi združena opozicija KUL morala doseči obstrukcijo seje ter tako pokazati na pomanjkanje večine vlade v državnem zboru, se je povsem nepričakovano spremenil v prestavitev glasovanja ter neuspeh obstrukcije KUL-a. Bes na levici nam v finišu letošnjega leta nakazuje na težave, ki jih ima nesojena opozicija z dejstvom, da igro očitno vedno bolj vodi stranka Levica.

Obstrukcijo vseh glasovanj je napovedal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec, "zato da se pokaže, kakšno je dejansko razmerje moči v tem državnem zboru in ali ni morda čas, da se gre na predčasne volitve". Po teh besedah so poslanci te stranke zapustili dvorano, malo za njimi pa še Socialni demokrati ter ostali člani kula in nepovezanih poslancev. Z eno izjemo, ki je, ob odsotnem Hršaku, zagotovila sklepčnost državnega zbora in omogočila izvedbo glasovanj.


Kaj se je pravzaprav zgodilo? Igor Zorčič v državnem zboru nastopa v dveh vlogah. Je predsednik državnega zbora, obenem pa je tudi član skupine nepovezanih poslancev. Poslanci koalicije KUL so očitno menili, da se bo Zorčič kot član nepovezanih uklonil opozicijski fronti. A včerajšnje dogajanje je pokazalo na presenetljiv razplet.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Igor Zorčič je presodil, da je opravljanje funkcije predsednika državnega zbora ter državotvorno zagotavljanje tekočega poteka dela parlamenta v že tako razgretem političnem ozračju njegova prioriteta. Kot je pojasnil, ''predsednik DZ-ja pri odločanju o obstrukciji ni tako svoboden kot preostali poslanci, saj mora organizirati sejo in delo DZ-ja". Pojasnil je tudi, da je ''poslanski skupini nepovezanih poslancev vnaprej povedal, da sam seje ne bo zapustil". Predsednik Zorčič je obenem poudaril, da je državni zbor pred enim letom sprejel poslovnik, ki se ga mora predstavniško telo držati.

Odziv s strani leve opozicije je bil silovit, med najbolj neposrednimi pa so Zorčičevo potezo kot podporo koaliciji že interpretirali Tanja Fajon, Marjan Šarec, Alenka Bratušek in Miha Kordiš. Ostrih opazk, kot je 'izdajalec', ni manjkalo. Opombe nekaterih koalicijskih poslancev, da je opozicija z obstrukcijo pravzaprav pokopala lastne zakonodajne predloge, situacije prav tako niso izboljšale, temveč so le prilile olja na ogenj.

Nepričakovani pripetljaj pa ni samo zamaknil glasovanja o kandidaturi dr. Roka Svetliča, temveč je morebiti pomembno zapletel prihodnja razmerja na slovenski levici. Pokazal je namreč, da je celotna opozicija KUL dejansko bolj ali manj postala talka stranke Levica in njene vedno bolj vodilne vloge na slovenskem levem polu.
pripetljaj je pokazal, da je celotna opozicija KUL dejansko bolj ali manj postala talka stranke Levica in njene vedno bolj vodilne vloge na slovenskem levem polu.

Zorčič "nekje vmes"


Igor Zorčič je s to potezo želel odgovorno in državotvorno omogočiti nadaljevanje dela državnega zbora, a na žalost se ne zaveda, da si je svojo usodo s preuranjenim izstopom iz SMC zapečatil sam. Z današnjo potezo pa si je med člani koalicije KUL (nepričakovano) nabral nove sovražnike. Njegova politična pot pred volitvami z morebitno novo stranko ter odnosom do KUL-ovcev je tako postala bistveno bolj nejasna. Na levici ne velja za zanesljivega, na desnici prav tako ni več zaželen.

Včerajšnja poteza predsednika državnega zbora je po drugi strani okrepila skrajno levo krilo KUL-a, Levico, ki je z agresivnim odzivom za sabo potegnila vse ostale članice. Stranka Socialnih demokratov bi v kakšnih povsem drugačnih okoliščinah delovala kot vodja opozicije ter v javnosti izkazovala visoko poznavanje parlamentarne procedure ter državotvornega ravnanja, ki takšni stranki tudi pritiče. Namesto argumentiranega zavračanja vladnih predlogov s strani strankinih parlamentarnih težkokategornikov so Socialni demokrati, kot nekdaj njihovi predniki iz Kongresa komunistov Jugoslavije, s predstavo za javnost odšli z oktobrske seje državnega zbora, strumno za vodstvom stranke Levica. Proti koalicijskim predlogom je kot edini glasoval – osamljeni Igor Zorčič.

Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta se že zdavnaj ujela v past stranke Levica in dobro vesta, da ju 'Mesec et consortes' držijo v ideološkem šahu. Samo še mat manjka. A tja sta se s povsem nespametnimi političnimi potezami spravili obe stranki sami. In medtem ko se zdi, da se bo Alenka Bratušek za prostor v senci stranke Levica borila, je Marjan Šarec tudi z včerajšnjimi komentarji pokazal, da je z vsako potezo KUL-a bolj nemiren in živčen, stisnjen med kladivo in nakovalo, t.j. med stranko Luke Mesca in vedno večjo nevarnostjo novega obraza na levi sredini.

Parlamentarni vložek Igorja Zorčiča je pokazal, da ob vsej taborski razklanosti premoremo nekaj parlamentarne aritmetike ter glasovanja, ki presega gole ideološke okope. Zdi se, da še največ od tega lahko potegnejo sredinski in samosvoji poslanci očitno že bivšega Desusa ter morebiti še kakšen sredinski nepovezani poslanec, ki bo zadnji trenutek ugotovil, da stranka Levica preprosto žre svoje otroke. V kampanji bo nemalo priložnosti za to, da se poudari, kdo je odgovoren poslanec, kdo pa slepo sledi pritiskom skrajno levih trdorokcev.

Za Igorja Zorčiča je s trenutnim dogajanjem morda vse skupaj, kot bi rekli Američani, 'too-little-too-late'.  Začel bo nizko, kot je morala Aleksandra Pivec, kot morata poslanca Polnar in Simonovič. Vse samo zato, ker je velik del leve sredine v državnem zboru v tem mandatu popustil političnim težnjam stranke Levica ter njene politične KUL fronte, ki vsak najmanjši odklon ožigosa kot izdajstvo.

Dolga leta je politična levica takšno delovanje očitala nekomu drugemu. Zanimivo, kako se situacija obrne …

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poslanci leto dni po volitvah: kdo je najbolj priden in kdo najbolj len
  • 10. 05. 2023
Golob ob 1. obletnici vlade: spet smo postali normalna država. Pahor odgovarja: ta definicija normalnosti mi nikoli ni bila všeč
  • 31. 05. 2023
Rušenje Golobove sekretarke Vesne Vuković: Zakaj ravno zdaj in kam je dreznila?
  • 20. 06. 2023

Prihajajoči dogodki

OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Ogled koledarja