Je litij-žveplova baterija tisto, kar bo pocenilo in podaljšalo transportne poti?
Nenadejano odkritje bi lahko vodilo do precej cenejših baterij. Litij-žveplova baterija bi namreč z nizko ceno in visoko gostoto lahko poganjala prihodnost transporta, če bo na koncu tudi zares prišla na trg.
Komercialna litij-žveplova baterija bi lahko rešila vse probleme elektrifikacije, so prepričani v zagonskem podjetju Lyten, kjer jo pospešeno razvijajo.
Trenutne litij-ionske baterije ovira omejena dobava niklja. Na drugi strani je problem tudi kobalt, ki se v veliki meri pridobiva v Demokratični republiki Kongo, kjer se rudniki kobalta ukvarjajo z vedno večjimi obtožbami o kršenju človekovih pravic in obupnih delavskih pogojih.
Zaradi obilja žvepla in nizkih stroškov litij-žveplove baterije bi tako postala baterija veliko cenejša kot trenutni paket litij-ionskih baterij, ki stane okoli 150 dolarjev na kilovatno uro.
Hkrati bi lahko uporaba žvepla v bateriji zagotovila teoretično super visoko energijsko gostoto ali količino energije, ki jo baterija lahko zadrži z enim polnjenjem. Današnja električna vozila lahko prevozijo približno 460 km z enim polnjenjem, vendar bi litij-žveplova baterija potencialno lahko podvojila ta doseg - ali ustvarila električno vozilo, ki je za polovico manjše od tega, ki ga poganja litij-ion. V omenjene baterije je torej položenega veliko upanja, a so te zaenkrat še vedno le v razvoju. Ali bodo zares zagledale luč sveta, pa bo pokazal čas.
Komercialna litij-žveplova baterija bi lahko rešila vse probleme elektrifikacije, so prepričani v zagonskem podjetju Lyten, kjer jo pospešeno razvijajo.
Trenutne litij-ionske baterije ovira omejena dobava niklja. Na drugi strani je problem tudi kobalt, ki se v veliki meri pridobiva v Demokratični republiki Kongo, kjer se rudniki kobalta ukvarjajo z vedno večjimi obtožbami o kršenju človekovih pravic in obupnih delavskih pogojih.
Zaradi obilja žvepla in nizkih stroškov litij-žveplove baterije bi tako postala baterija veliko cenejša kot trenutni paket litij-ionskih baterij, ki stane okoli 150 dolarjev na kilovatno uro.
Hkrati bi lahko uporaba žvepla v bateriji zagotovila teoretično super visoko energijsko gostoto ali količino energije, ki jo baterija lahko zadrži z enim polnjenjem. Današnja električna vozila lahko prevozijo približno 460 km z enim polnjenjem, vendar bi litij-žveplova baterija potencialno lahko podvojila ta doseg - ali ustvarila električno vozilo, ki je za polovico manjše od tega, ki ga poganja litij-ion. V omenjene baterije je torej položenega veliko upanja, a so te zaenkrat še vedno le v razvoju. Ali bodo zares zagledale luč sveta, pa bo pokazal čas.
Povezani članki
Zadnje objave
SI-CERT obravnava več primerov prevzema Viber računa
17. 11. 2026 ob 15:15
12.000 evrov naj bi bilo namenjenih podkupovanju sodnika
17. 11. 2026 ob 14:32
Vodja Salvadorja Bukele poskuša ukrotiti tolpe Haitija
17. 11. 2026 ob 14:16
Slovenija raste hitreje od evrskega območja, naložbeni zagon pa popušča
17. 11. 2026 ob 13:06
Kajzer opozoril, da diplomacija ni ulični aktivizem
17. 11. 2026 ob 12:13
Ekskluzivno za naročnike
BRIF: Katja Kokot pokazala, kaj manjka slovenski politiki
17. 11. 2026 ob 9:00
Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
SEP
26
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
1 komentar
alesk
Težka bo. Veliko večino žvepla danes proizvedejo kot odpadni produkt v proizvodnji nafte in zemeljskega plina.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.