Javna tribuna predsednikov desnosredinskih strank: Sloveniji moramo pokazati, da lahko zmagamo!

Rok Čakš
Foto: Federico Potočnik, Twitter
V Celju so za skupno mizo sedli predsedniki petih desnosredinskih strank in se pogovarjali o skupnih točkah ter tudi o tistem, kar jih dela različne.

Predvsem pa so volivcem želeli dati sporočilo, da se znajo pogovarjati, sodelovati ter tako v njih spodbuditi novo upanje, da desna sredina lahko zmaga na volitvah. 

Javno tribuno je pripravil Inštitut dr. Antona Korošca, ki deluje pri Slovenski ljudski stranki. Uvodna beseda je tako pripadla domačinu in gostitelju, predsedniku SLS Marku Zidanšku, ki je izrazil željo in potrebo po močni desnosredinski vladi, ki bo Sloveniji prinesla spremembe.

Sogovorniki so izhajali iz mnogih skupnih točk kot so družinska politika, ureditev gospodarskega in poslovnega okolja, znižanje davkov, ureditev pravosodnega sistema, vprašanje šolstva in še česa.

"Ko sva se z Matejem Toninom pogovarjala na kavi, sva kljub temu, da so bili mediji polni besed o vojni med nami, ugotovila, da smo glede velike večine stvari v parlamentu glasovali enotno," je programsko sorodnost in zavedanje o ključnih problemih te države konkretno izpostavil Janez Janša.

Dodal je še, da razlike med strankami obstajajo, kar je tudi prav, a ne v najpomembnejših strateških točkah.

Številne izmed njih je izpostavil tudi vodja NSi Matej Tonin. Poudaril pa je tudi dve razliki - odnos do upravljanja državnega premoženja in načina, kako se lotiti reforme sodstva. Vse drugo so finese. NSi denimo zagovarja ustvarjanje pogojev za mlade družine z zagotavljanjem služb in stanovanj, Združena desnica z neposrednim nakazovanjem proračunskih sredstev za otroke in za mlade družine, SDS s pomočjo pri najemanju kreditov in drugimi davčnimi olajšavami ter podobno.

Eden izmed obeh voditeljev Združene desnice, Franc Kangler, je v ospredje še posebej postavil ureditev pravične in pravne države, ter decentralizacijo, za katero se vseskozi zavzema.

Njegov koalicijski partner, Aleš Primc, pa je predvsem izrazil veselje, da je vseh pet voditeljev sedlo za skupno mizo. Kot pravi, zbranim strankam nihče ne očita slabega programa, temveč ljudje zgolj ne verjamejo, da ga imajo možnost uresničiti. Zato se Primcu zdi ključno, da vsej Sloveniji pokažejo, da lahko zmagajo. "In če bodo ljudje temu verjeli, bodo šli na volitve in dali glas," pravi prvak stranke Za otroke.

Tudi Janez Janša vidi rezerve predvsem v ljudeh, ki leta 2014 niso šli na volitve. "Velika večina tistih ljudi, ki niso volili, 50 odstotkov volivlnega telesa, niso volivci levice," meni prvak SDS in dodaja, da so doma ostali volivci konservativnega tipa, ker niso imeli upanja, da se lahko kaj spremeni.

"Bistveno sporočilo današnjega omizja je, da povežemo ljudi, jim damo novo upanje, da bodo tisti, ki nekaj volitev niso šli na volišče, prepoznali trenutek časa in priložnost, da nekaj spremenijo," je črto pod razpravo potegnil Zidanšek.

Zbrani poslušalci so govornike večkrat nagradili z aplavzom, predvsem takrat, ko je bilo govora o skupnih točkah, sodelovanju in združevanju moči, da to Slovenijo skupaj naredijo bolj normalno.



Celotno tribuno si lahko ogledate v spodnjem video posnetku:


KOMENTAR: Rok Čakš
Lahko zmagajo? Težko, a ni nemogoče
Skupen nastop predsednikov petih desnosredinskih strank je pomembno sporočilo in še pomembneje, kot je že v uvodu dejal najmlajši med njimi, Matej Tonin, da se je desna sredina ta večer odločila ukvarjati in pogovarjati o prihodnosti. In razprava je res tekla v tej konstruktivni smeri, predvsem pa je zvenela pomirljivo in optimistično. Morda celo bolj od realnega stanja, na katerega je kot obiskovalec dogodka kanček trezneje pogledal nekdanji poslanec krščanskih socialistov, Andrej Magajna. Pri nostalgičnem vlečenju vzporednic s časi Demosa je izpostavil ključni problem in razliko med takrat in danes - Demos je vendarle nagovarjal dosti širšo volilno bazo kot pet ta večer zbranih strank. Te se danes drenjajo za glasove približno tretjine konservativnega volilnega telesa, pa še v tega jim sedaj, z močno podporo osrednjih medijev, posega Marjan Šarec, človek s programom "error 404". Resda lahko nekaj pomembnih glasov prinese mobilizacija pasivnih volilnih upravičencev, kot pravi Janša, a največja ovira desne-sredine do zmage in ključna razlika z letom 2004 je, da te stranke labilnega sredinskega volilnega telesa več ne nagovarjajo tako učinkovito. Zmaga desne sredine je tako dosegljiva zgolj ob malo verjetnem, a ne izključenem scenariju - pasivizaciji pomembnega dela "antijanša" volivcev, ki par dni pred volitvami ne bi zaznali strahu pred zmago predsednika SDS, ter optimalni porazdelitvi glasov med manjšimi, ki bi čez parlamentarni prag ponesla preostali skupini, ki sedaj v državnem zboru nista prisotni, pa morda še katero od strank, ki jo vodita Bojan Požar in Andrej Čuš. A ta računica ima svoje veliko tveganje - vse te stranke lahko pod pragom pustijo pomembne odstotke desne sredine. V najslabšem scenariju bi to lahko pomenilo tudi novo dvotretjinsko zastopanost levice v naslednjem parlamentarnem sklicu, kar bi za prihodnost desnosredinskih vrednot v slovenski družbi lahko bilo usodno. Kakorkoli obračamo, prihajajoče volitve bodo za Slovenijo in prihodnost desne sredine izjemno pomembne, udeležba na njih pa, ne glede na to ali bo kazalo na zmago bloka ali ne, neizogibno nujna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

5avys_shutterstock-1156933444.jpg
Navidezni ali resnični zasuk v desno?
  • 14. 04. 2026
2026: leto volitev, olimpijskih izzivov in Škofjeloškega pasijona
  • 12. 01. 2026
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
  • 03. 06. 2026

Prihajajoči dogodki

JUN
03
Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku
19:30 - 21:30
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Ogled koledarja