Janšizma ni. Ker ne obstaja
Beseda janšizem je izmišljena. Ni samo izmišljena beseda, izmišljen je tudi njen pomen. Janšizem namreč sploh ne obstaja. Janšizem je kot jeti. Veliko se o njem govori, videl pa ga ni še nihče, iz enega samega preprostega razloga: ker ne obstaja.
Človeštvo ima več pojmov kot besed. Če pomislimo samo, da imajo eskimi več deset izrazov za odtenke bele barve. Zato je absurdno, da uporabljamo besedo, ki ne pomeni nič. Gre za inovacijo, ki je ni poznal niti mojster politični propagande in laži, Joseph Goebels.
Ko neki besedi dodamo končnico IZEM, to storimo zaradi različnih razlogov. Bushizem je nastal zaradi banalno komičnih besed in fraz, ki jih je uporabljal ameriški predsednik George Bush. Bushizem je torej besedna fraza v rahlo posmehljivem kontekstu. Pri nas včasih uporabljamo izraz šarcizem, saj je tudi nekdanji premier Šarec unikatno uporabljal in si izmišljal določene prispodobe – recimo o ražnju in zajcu v gozdu.
Janševo izrazoslovje ni unikatno in ne puhlo, s tem se strinjajo verjetno tudi njegovi najhujši sovražniki.
Druga in bolj pogosta tvorba nove besede s končnico IZEM je bolj negativna. Stalinizem je nastal, ker je sovjetski diktator socializem tako spremenil in predrugačil, da se prepoznavno loči od socializma in/ali komunizma, ki je nastal leta 1917. Likvidacije so namreč pod Stalinom postale množične, izjemno brutalne in niso imele več pravega vzroka, razen širjenja strahu.
Stalinisti so komunisti, ki so začeli brez razloga zapirati in pobijati komuniste. Jugoslovanski diktator Josip Broz Tito se je tudi posluževal podobnih prijemov. A Tito ni bil prvi. Zato so poboji stotisočev vseh starosti leta 1945 po koncu vojne, dachavski procesi in Goli otok pojav v okviru stalinizma, ne pa titoizma. Stalin je bil namreč že pred Titom, slednji ga je samo posnemal. Kopiral.
Izraz differentia specifica je tujka za posebno razliko. Za temeljno značilnost neke stvari. Stvar, pri kateri najdemo to posebno razliko, lahko poimenujemo s svojo besedo. Stvar, ki ni različna od drugih, pač nima svoje besede. Če imajo v mestu vsi semaforji podoben izgled, pač nimajo vsak svojega imena. Ni namreč potrebe, da bi dve enaki stvari poimenovali z dvema različnima besedama.
Definicije janšizma sploh nimamo. Imamo sicer takoimenovano definicijo, ki se širi po spletu, a je šaljivo žaljive vsebine (kot stari dobri predosamosvojitveni štosi v Mladini) in je izrazito politično opredeljena. Kdor trdi drugače, to verjetno počne zaradi ne ravno visokega inteligenčnega kvocienta ali pa ker ni imel še nikoli v rokah enciklopedije.
Tudi če bi verjeli v vse teorije zarote o premierju Janezu Janši, recimo, da je izvršil vojaški udar, pa iz njegovega delovanja ne moremo narediti besede. Kot politik se namreč ne obnaša tako unikatno, da bi temu obnašanju morali dati besedo. Janša ni naredil še ničesar takega, kar pred njim ne bi naredil že kak drug politik.
Zato za njegove poteze vse besede že imamo. Oster, odločen, nepopustljiv, desničarski, komunistični ... Malo morje besed lahko uporabimo, pa najsi bodo resnične ali ne, ne moremo pa neobstoječemu pojavu dati nove besede. Celo za Donalda Trumpa, ki je bistveno bolj poseben kot politik, kritiki ne uporabljajo izraza trumpizem. Ni namreč potrebe, saj gre samo za kombinacijo lastnosti v enem politiku.
Pa še ena velika težava je. Pojav s končnico IZEM, ki označuje politično gibanje, mora imeti večjo skupino izvajalcev. Akterjev. Politika enega človeka sama po sebi ni pojav, tudi če ima še tako veliko skupino privržencev.
Slovenski novinarji, ki so izumili in razširili besedo brez pomena janšizem, so seveda dobro vedeli, kaj delajo. Resda ne gre za kako intelektualno domislico, gre pa za zelo uspešno pritlehno politično akcijo.
Poziv »Smrt Janši« se sliši brutalno in agresivno. Ni treba imeti veliko v glavi, da človek ugotovi v tem tudi protiustavnost, kaj šele protizakonitost.
Zato so novinarji z mesijanskim kompleksom »razsvetljevanja« neumnih »ljudskih množic« svojo željo po uničenju politika Janeza Janše preimenovali. »Smrt janšizmu«. In nekateri preračunljivi intelektualci celo skušajo najti argumente, da je želja po smrti nekega političnega »pojava« legitimno in demokratično dejanje. Da tako geslo ni primitivno, si tudi noben levičarski intelektualec ne upa izreči, saj bi to pokazalo njegov intelektualni nivo. Zato rečejo, da gre za svobodo govora.
Zanimivo pa je, da janšizem kot pojem ne obstaja, obstaja pa pojav antijanšizem. Je namreč unikaten tudi v svetovnem merilu. Ne poznam namreč primera, da bi na volitvah zmagala koalicija strank, katerih edina točka programa bi bila nasprotovanje enemu političnemu nasprotniku.
V Sloveniji imamo namreč skupino zmagovite koalicije strank, katerih glavna predvolilna obljuba je bila, da ne bodo šli v vlado z Janezom Janšo. To pa je differentia specifica, posebej, ker je za normalne demokracije povsem neverjetna.
Tudi ko pogledamo politkolesarje, kot hudomušno imenujemo skrajno levičarske demonstrante na kolesih v času epidemije, vidimo, da imajo zelo malo skupnih lastnosti. Edina skupna točka je, da nasprotujejo Janši.
Sliši se smešno. Ampak v resnici obstaja Antijanšizem, janšizem pa ne.
Zvočni posnetek komentarja Tina Mamića najdete na koncu članka.
Človeštvo ima več pojmov kot besed. Če pomislimo samo, da imajo eskimi več deset izrazov za odtenke bele barve. Zato je absurdno, da uporabljamo besedo, ki ne pomeni nič. Gre za inovacijo, ki je ni poznal niti mojster politični propagande in laži, Joseph Goebels.
Kaj je janšizem? No to ... za vse radovedne državljane. #sampovem pic.twitter.com/BzxK0HwX9F
— Denis Sarkić (@Denis_Pokora) May 24, 2020
Izmi kot besede
Ko neki besedi dodamo končnico IZEM, to storimo zaradi različnih razlogov. Bushizem je nastal zaradi banalno komičnih besed in fraz, ki jih je uporabljal ameriški predsednik George Bush. Bushizem je torej besedna fraza v rahlo posmehljivem kontekstu. Pri nas včasih uporabljamo izraz šarcizem, saj je tudi nekdanji premier Šarec unikatno uporabljal in si izmišljal določene prispodobe – recimo o ražnju in zajcu v gozdu.
Janševo izrazoslovje ni unikatno in ne puhlo, s tem se strinjajo verjetno tudi njegovi najhujši sovražniki.
Izmi kot negativni pojavi
Druga in bolj pogosta tvorba nove besede s končnico IZEM je bolj negativna. Stalinizem je nastal, ker je sovjetski diktator socializem tako spremenil in predrugačil, da se prepoznavno loči od socializma in/ali komunizma, ki je nastal leta 1917. Likvidacije so namreč pod Stalinom postale množične, izjemno brutalne in niso imele več pravega vzroka, razen širjenja strahu.
Stalinisti so komunisti, ki so začeli brez razloga zapirati in pobijati komuniste. Jugoslovanski diktator Josip Broz Tito se je tudi posluževal podobnih prijemov. A Tito ni bil prvi. Zato so poboji stotisočev vseh starosti leta 1945 po koncu vojne, dachavski procesi in Goli otok pojav v okviru stalinizma, ne pa titoizma. Stalin je bil namreč že pred Titom, slednji ga je samo posnemal. Kopiral.
Differentia specifica
Izraz differentia specifica je tujka za posebno razliko. Za temeljno značilnost neke stvari. Stvar, pri kateri najdemo to posebno razliko, lahko poimenujemo s svojo besedo. Stvar, ki ni različna od drugih, pač nima svoje besede. Če imajo v mestu vsi semaforji podoben izgled, pač nimajo vsak svojega imena. Ni namreč potrebe, da bi dve enaki stvari poimenovali z dvema različnima besedama.
Definicije janšizma sploh nimamo. Imamo sicer takoimenovano definicijo, ki se širi po spletu, a je šaljivo žaljive vsebine (kot stari dobri predosamosvojitveni štosi v Mladini) in je izrazito politično opredeljena. Kdor trdi drugače, to verjetno počne zaradi ne ravno visokega inteligenčnega kvocienta ali pa ker ni imel še nikoli v rokah enciklopedije.
Janša ni unikum
Tudi če bi verjeli v vse teorije zarote o premierju Janezu Janši, recimo, da je izvršil vojaški udar, pa iz njegovega delovanja ne moremo narediti besede. Kot politik se namreč ne obnaša tako unikatno, da bi temu obnašanju morali dati besedo. Janša ni naredil še ničesar takega, kar pred njim ne bi naredil že kak drug politik.
Zato za njegove poteze vse besede že imamo. Oster, odločen, nepopustljiv, desničarski, komunistični ... Malo morje besed lahko uporabimo, pa najsi bodo resnične ali ne, ne moremo pa neobstoječemu pojavu dati nove besede. Celo za Donalda Trumpa, ki je bistveno bolj poseben kot politik, kritiki ne uporabljajo izraza trumpizem. Ni namreč potrebe, saj gre samo za kombinacijo lastnosti v enem politiku.
Pa še ena velika težava je. Pojav s končnico IZEM, ki označuje politično gibanje, mora imeti večjo skupino izvajalcev. Akterjev. Politika enega človeka sama po sebi ni pojav, tudi če ima še tako veliko skupino privržencev.
Tudi politkolesarji imajo zelo malo skupnih lastnosti. Edina skupna točka je, da nasprotujejo Janši.
Nadzorovani izum
Slovenski novinarji, ki so izumili in razširili besedo brez pomena janšizem, so seveda dobro vedeli, kaj delajo. Resda ne gre za kako intelektualno domislico, gre pa za zelo uspešno pritlehno politično akcijo.
Poziv »Smrt Janši« se sliši brutalno in agresivno. Ni treba imeti veliko v glavi, da človek ugotovi v tem tudi protiustavnost, kaj šele protizakonitost.
Zato so novinarji z mesijanskim kompleksom »razsvetljevanja« neumnih »ljudskih množic« svojo željo po uničenju politika Janeza Janše preimenovali. »Smrt janšizmu«. In nekateri preračunljivi intelektualci celo skušajo najti argumente, da je želja po smrti nekega političnega »pojava« legitimno in demokratično dejanje. Da tako geslo ni primitivno, si tudi noben levičarski intelektualec ne upa izreči, saj bi to pokazalo njegov intelektualni nivo. Zato rečejo, da gre za svobodo govora.
Antijanšizem
Zanimivo pa je, da janšizem kot pojem ne obstaja, obstaja pa pojav antijanšizem. Je namreč unikaten tudi v svetovnem merilu. Ne poznam namreč primera, da bi na volitvah zmagala koalicija strank, katerih edina točka programa bi bila nasprotovanje enemu političnemu nasprotniku.
V Sloveniji imamo namreč skupino zmagovite koalicije strank, katerih glavna predvolilna obljuba je bila, da ne bodo šli v vlado z Janezom Janšo. To pa je differentia specifica, posebej, ker je za normalne demokracije povsem neverjetna.
Tudi ko pogledamo politkolesarje, kot hudomušno imenujemo skrajno levičarske demonstrante na kolesih v času epidemije, vidimo, da imajo zelo malo skupnih lastnosti. Edina skupna točka je, da nasprotujejo Janši.
Sliši se smešno. Ampak v resnici obstaja Antijanšizem, janšizem pa ne.
Zadnje objave
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo
18. 9. 2024 ob 9:30
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Odstopil je šolski minister Felda
17. 9. 2024 ob 20:32
Bo vlada dobila dva nova ministra?
17. 9. 2024 ob 19:38
Ekskluzivno za naročnike
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
9 komentarjev
Gregor
Bom dodal še to: vsak mora v kaj verjeti... Antijanšizem se sliši dobro, spominja na zgodbe dedkov... to je to! Ljudje potrebujemo preproste recepte.
Danes veliko ljudi "rešuje svet". Eni se borijo proti antijanšizmu, drugi proti komunistom, tretji prodajajo kristale...
Se pa resnično vprašam, kaj je namen tega članka? Prepričat desne, da ni Janšizma? Kot sem rekel na začetku, članek je neberljiv prosti spis.
pozdrav
Torej je nesporno dokazljivi, da je janšizem delovanje za uresničitev volilnega programa stranke SDS.
Ker gre za program, ki ima demokratično ustavno podlago in vsebino, predstavlja janšizem pozitivno in zgledno delovanje na slovenskem, ki omogoča demokratičen duhovni in materialni razvoj slovenskega naroda in slovenske države.
pozdrav
Protestniki pišejo: Smrt janšizmu! Ne:koč so vpili :Smrt fašizmu.
Protestniki torej hočejo, da Janša in vsi njegovi podporniki zavržejo svoje programske volilne cilje, ki imajo tako nevarno vsebino kot fašistični cilji.
Vendar, ko bereš volilni program SDS, ki je bil celo posredovan gospodinjstvom po Sloveniji, vidiš da to sploh ni res.
Torej, da ni v programu nič fašističnega, ampak gre za uveljavitev slovenskih ustavnih demokratičnih in razvojnih ciljev.
MEFISTO
Stanje duha med Slovenci je zaskrbljujoče.
To se ne bo dobro končalo.
irena
Levičarji si izmislijo stvari oz. pojme in njihov pomen (po njihovo), dodajo temu svoje predsodke, potem pa se proti temu konstruktu borijo. Zakaj? Da se dobro počutijo in se jim ni treba ukvarjati samim s sabo, ker tam pa so resni problemi. Na žalost je to množičen pojav. Samo še oblast naj dobijo, pa se lahko izselim na Madžarsko.
Levičarski konstrukti so še ''white privilege'', paničen odnos do podnebnih sprememb, rasizem in homofobija v Sloveniji, potem so še stvari, ki jih pripisujejo (nevedoč in nemenoč se za resnico) kristjanom in religijam na splošno, kapitalizmu, konzervativcem itd. Vzamejo nekaj, kar je sicer res, ampak zaradi pomanjkanja izobrazbe, za kar so krive levičarske državne šole, in zdravega razuma, obrnejo, zmanipulirajo, umažejo, popolnoma narobe interpretirajo in prestrašijo množice. Potem pa se še ne upajo spustiti v argumentirano debato.
Vse, kar pripisujejo janšizmu, bi jaz pripisala njim! Luka Mesec je tako primerjal Janšo s Hitlerjem, pri čemer si je dejstva razlagal po svoje, kot mu pride prav, sprenevedal, zmanipuliral, in verjamem da bojo njegovi napačni razlagi nasedli tisti, ki ne poznajo zgodovine, kar je tudi množičen pojav.
Kdo ustrahuje ljudi, kdo je nestrpen do drugače mislečih, kdo je agresiven pri vsiljevanju svojega mišljenja, kdo te osebno diskreditira, če poveš, da si konzervativec ali kristjan? Levičarji! Kakšno zlo sprenevedanje...
Alojzij Pezdir
Komunisti in njihovi politični posnemovalci, dediči in njim podobni brezbožni "verniki" svetovne proletarske revolucije so bili vselej zelo domiselni pri poimenovanjih svojih nasprotnikov oz. razglašenih sovražnikov. Brez jasno določenih in "tarčno" etiketiranih, diskreditiranih in iz vsakršne možnosti enakopravnega dialoga izključenih sovražnikov namreč zadrti in fanatični komunisti, fašisti, nacional-socialisti, anarhisti in drugi "-isti" nikakor ne znajo in ne zmorejo živeti in preživeti, saj se nikoli v zgodovini niso znali pozitivno, konstruktivno in dejavno boriti - "za" - kaj, ampak vedno le negativno, destruktivno in rušilno - "proti".
Kot so si na začetku 2. svetovne vojne partijski samodržci KPJ/KPS po sovjetskem vzorcu, zgledu, navdihu in nareku Kominterne dobesedno agit-propovsko izmislili "belo gardo" (Be-ga) ter jo v ljubljanski pokrajini z atentati, umori, ropi in požigi s strani svojih paravojaških enot in likvidatorjev VOS nad civilnim prebivalstvom vse od jeseni 1941 dalje tudi dobesedno krvavo izsilili, ko so z že agit-propovsko "skovanim" politično etiketo sovražno poimenovali prve domoljubne samoobrambne vaške straže in pomožne policijske enote MVAC za obrambo slovenskega civilnega prebivalstva pred domačimi partijskimi likvidatorji in samooklicanimi justifikatorji komunistične revolucije, tako so si njihovi ideološki, politični in premoženjski dediči, nasledniki, občudovalci in zasvojenci njihovih totalitarnih političnih in agit-propovskih metod takoj po osvoboditvi, osamosvojitvi, politični pluralizaciji in demokratizaciji RS izmislili pojem "janšizem" kot nov sovražni tarčni "emblem" za najbolj ideološko in politično demoniziranega nasprotnika ter smrtnega sovražnika, brez katerega ne komunisti in ne njihovi dediči tudi v svobodni in demokratični in politično pluralni državi po letu 1991 nikakor ne znajo in ne zmorejo (pre)živeti.
Kot so med komunistično revolucijo najbolj zadrti komunistični ideologi vse Slovence, ki se niso pustili nasilno mobilizirati KPJ/KPS, kar vse povprek razglasili za sovražnike, izdajalce, fašiste in naciste, ter jih v skladu s tem necivilizacijsko in nekrščansko bratomornim sovraštvom tudi nečloveško izključili, izločili iz "svoje" totalitarne družbe in države ter jim v njej samovoljno odvzeli pravico do življenja in celo do ohranitve človeškega imena in spomina ter dostojnega človeškega pokopa, tako skušajo tudi dandanes njihovi nazadnjaški občudovalci, častilci in zasvojeni posnemovalci njihovih zavrženih dejanj v svobodni, demokratični, politično pluralni Republiki Sloveniji celo sredi demokratično in politično pluralno razvite skupnosti držav članic EU na enako nečloveški in enako zločinski način - politično in človeško - izključevati, diskreditirati in celo (za zdaj le) medijsko in pravosodno "likvidirati" svoje patološko demonizirane ter medijsko satanizirane politične sovražnike.
Ko pravijo, da se zgodovina ponavlja, nam v Sloveniji ni potrebno gledati daleč naokrog!
Kraševka
Res je. Levičarski revolucionarji hočejo NASILNO prevzeti OBLAST, ker jim DEMOKRACIJA ni pri "srcu". S svojim početjem Levičarji pričajo, da je njihovo pravo ime je, LEVI-Fašisti.
pozdrav
Šarcizem ni predstavljal nekaj pozitivnega. Janšizem pa bo predstavljal vrednotno in razvojno usmeritev Slovenije.
Potem bo pa na levici utihnilo.
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.