Janši očitajo, ker govori v imenu EU, a zdi se, da ima veliko evropskih vlad tokrat na svoji strani
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je Janez Janša včeraj na Twitterju napovedal, da EU ne bo odpirala migracijskih koridorjev za Afganistan, se oglašajo nekateri vodilni predstavniki Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janši celo očital, da ne more slovensko predsedstvo govoriti, kaj je stališče Evropske unije glede humanitarne krize v Afganistanu.
A sodeč po stališčih evropskih vlad se zdi, da ima tokrat več zaveznikov na svoji strani Janševa ideja. Več držav je namreč že izrazilo izrazito nasprotovanje sprejemanju afganistanskih beguncev, večina držav pa podpira zgolj sprejem svojih sodelavcev in sodelavcev EU.
Na ravni Evropske unije zaenkrat še ni skupnega dogovora glede sprejema beguncev, ki iz Afganistana bežijo pred talibanskim režimom, ki je pred tednom dni prevzel oblast v državi. Nekatere evropske voditelje je zato presenetila včerajšnja izjava slovenskega premierja Janeza Janše, ko je na Twitterju napovedal, da EU ne bo odpirala humanitarnih oz. migracijskih koridorjev za Afganistan.
Kot je še dodal, »ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo #NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.«
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429351512048906246?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1429351512048906246%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fjansa-eu-ne-bo-odpirala-migracijskih-koridorjev-za-afganistan-559632
Na Janševo izjavo so se že odzvali predstavniki institucij Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janšo opozoril, da slovensko predsedstvo Evropski uniji ne določa pozicije EU glede humanitarne krize v Afganistanu. Janšo je povabil k pogovoru z Evropskimi institucijami glede prihodnjih korakov in pozval k izkazovanju solidarnosti.
https://twitter.com/EP_President/status/1429516279363276801
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429519558461820935
Da je ljudem, ki se ne morejo vrniti na svoje domove potrebno ponuditi alternative, kar vključuje tudi ponujanje varnih in legalnih poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito. Za vzpostavitev legalnih »koridorjev« do Evrope se je zavzela tudi komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
A Janša evropskim voditeljem vrača žogico z odgovorom Sassoliju, da je stvar držav članic, da se odločijo, če si želijo še en migrantski val ali ne. Kot dodaja, ni niti konsenza niti večine za kaj takega in da mi že kažemo solidarnost s tistimi, ki so sodelovali z nami.
Čeprav se voditelji držav niso opredeljevali do Janševega tvita, pa lahko iz njihovega siceršnjega odnosa do tematike sklepamo, da jih bo večina v tem primeru potegnila s premierjem Janšo. Večina evropskih držav namreč iz Afganistana evakuira sodelavce svojih vojska, do sprejema dodatnih beguncev pa so izrazito zadržani, celo v državah, ki so bile še pred petimi leti sprejemanju migrantov precej naklonjene.
Posebej izrazito sprejemanju Afganistancev nasprotujeta Avstrija in Grčija. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je napovedal, da pod njegovim vodenjem država ne bo sprejela nobenega Afganistanca, saj jih že gosti 40.000, kar je nesorazmerno velik prispevek. Zavzema se tudi za nadaljevanje deportacij Afganistancev, ki ne dobijo azila v okoliških državah Afganistana.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzela za nadzorovane migracij, v kolikor bi do njih prišlo, medtem ko je kandidat za kanclerja iz njene CDU Armin Laschet jasno zavzel stališče, da se situacija iz leta 2015 ne sme ponoviti. Nemčijo septembra čakajo zvezne volitve, po katerih bo znanega več, v katero smer se bo obrnila država. Nemčija je sicer napovedala sprejem okrog 10.000 Afganistancev.
A tudi do migrantov nekdaj najbolj odprta Švedska napoveduje, da ne bo sprejemala toliko migrantov, kot jih je v preteklosti. Švedski premier Stefan Löfven je v intervjuju povedal, da se ne bo Švedska nikoli več vrnila v leto 2015. Trenutno organizirajo evakuacijo 300 sodelavcev iz Afganistana, hkrati pa na Švedskem 7.000 Afganistancom, ki niso dobili azila, grozi deportacija. Kljub zahtevi Zelenih po »amnestiji«, Löfven zatrjuje, da je vlada ne načrtuje.
Debata o sprejemu Afganistancev je vroča tudi na Danskem, v Franciji in Italiji. Danska trenutno evakuira 45 svojih afganistanskih sodelavcev, stranke v državi pa se pogovarjajo o vsem od sprejema do 2000 beguncev do nadaljevanja deportacij Afganistancev, ki so že na Danskem, a niso dobili azila. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bodo zaščitili tiste, ki so v nevarnosti, ter sebe pred migrantskim valom, čemur se že upira 11 županov, ki v svoja mesta vabijo begunce.
Do sprejema migrantov sta zadržani tudi sicer liberalni Belgija in Nizozemska, ki sta do nedavnega tudi še deportirali Afganistance iz svoje države, Belgija celo namerava s tem nadaljevati. Do beguncev je nekoliko bolj odprta Portugalska, ki napoveduje sprejem beguncev, za začetek 243 svojih sodelavcev, o številki dodatnih ne govorijo.
Španija, ki je trenutno vozlišče za prevoz beguncev iz Afganistana, napoveduje sprejem 40-60 družin, ameriški vojski pa je za začasno nastanitev Afganistancev ponudila dve svoji vojaški bazi. Irska napoveduje sprejem več kot 200 beguncev, od tega 45 svojih sodelavcev. Zagotavljajo, da bodo v primeru povečanja zanje ustrezno poskrbeli.
30 svojih sodelavcev bo sprejela Estonija, prav tako bodo za svoje poskrbeli tudi Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki, ki so do zdaj evakuirali 100 Afganistancev. Ni še znano, kako bodo odgovorili na prošnjo ZDA, da bi Poljska sprejela 3000 Afganistanskih beguncev. Češka medtem tudi ni ustavila deportacij ilegalnih migrantov. Še vedno, kot že od leta 2015, nasprotujejo tudi evropskim migrantskim kvotam. Iz Litve sporočajo, da trenutno ne morejo govoriti o sprejemanju Afganistancev, saj je njihova infrastruktura preobremenjena z migranti, ki v Litvo nezakonito prihajajo iz Belorusije.
Jasen je tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki sporoča, da za svoje sodelavce skrbijo, sicer pa je bolje poslati pomoč tja kot pripeljati probleme sem. Podporo pri varovanju meja napoveduje tudi državam zahodnega Balkana.
A sodeč po stališčih evropskih vlad se zdi, da ima tokrat več zaveznikov na svoji strani Janševa ideja. Več držav je namreč že izrazilo izrazito nasprotovanje sprejemanju afganistanskih beguncev, večina držav pa podpira zgolj sprejem svojih sodelavcev in sodelavcev EU.
Na ravni Evropske unije zaenkrat še ni skupnega dogovora glede sprejema beguncev, ki iz Afganistana bežijo pred talibanskim režimom, ki je pred tednom dni prevzel oblast v državi. Nekatere evropske voditelje je zato presenetila včerajšnja izjava slovenskega premierja Janeza Janše, ko je na Twitterju napovedal, da EU ne bo odpirala humanitarnih oz. migracijskih koridorjev za Afganistan.
Janša: Napaka iz 2015 se ne sme ponoviti, Sassoli: Ni vloga slovenskega predsedstva govoriti o tem
Kot je še dodal, »ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo #NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.«
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429351512048906246?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1429351512048906246%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fjansa-eu-ne-bo-odpirala-migracijskih-koridorjev-za-afganistan-559632
Na Janševo izjavo so se že odzvali predstavniki institucij Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janšo opozoril, da slovensko predsedstvo Evropski uniji ne določa pozicije EU glede humanitarne krize v Afganistanu. Janšo je povabil k pogovoru z Evropskimi institucijami glede prihodnjih korakov in pozval k izkazovanju solidarnosti.
https://twitter.com/EP_President/status/1429516279363276801
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429519558461820935
Da je ljudem, ki se ne morejo vrniti na svoje domove potrebno ponuditi alternative, kar vključuje tudi ponujanje varnih in legalnih poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito. Za vzpostavitev legalnih »koridorjev« do Evrope se je zavzela tudi komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Janša: Evropske države niso za nov migrantski val
A Janša evropskim voditeljem vrača žogico z odgovorom Sassoliju, da je stvar držav članic, da se odločijo, če si želijo še en migrantski val ali ne. Kot dodaja, ni niti konsenza niti večine za kaj takega in da mi že kažemo solidarnost s tistimi, ki so sodelovali z nami.
Čeprav se voditelji držav niso opredeljevali do Janševega tvita, pa lahko iz njihovega siceršnjega odnosa do tematike sklepamo, da jih bo večina v tem primeru potegnila s premierjem Janšo. Večina evropskih držav namreč iz Afganistana evakuira sodelavce svojih vojska, do sprejema dodatnih beguncev pa so izrazito zadržani, celo v državah, ki so bile še pred petimi leti sprejemanju migrantov precej naklonjene.
Posebej nasprotujeta Avstrija in Grčija, pred volitvami do večjih migracij zadržana tudi Nemčija
Posebej izrazito sprejemanju Afganistancev nasprotujeta Avstrija in Grčija. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je napovedal, da pod njegovim vodenjem država ne bo sprejela nobenega Afganistanca, saj jih že gosti 40.000, kar je nesorazmerno velik prispevek. Zavzema se tudi za nadaljevanje deportacij Afganistancev, ki ne dobijo azila v okoliških državah Afganistana.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzela za nadzorovane migracij, v kolikor bi do njih prišlo, medtem ko je kandidat za kanclerja iz njene CDU Armin Laschet jasno zavzel stališče, da se situacija iz leta 2015 ne sme ponoviti. Nemčijo septembra čakajo zvezne volitve, po katerih bo znanega več, v katero smer se bo obrnila država. Nemčija je sicer napovedala sprejem okrog 10.000 Afganistancev.
Nekdanje ciljne države zadržane, nekatere nadaljujejo z deportacijami
A tudi do migrantov nekdaj najbolj odprta Švedska napoveduje, da ne bo sprejemala toliko migrantov, kot jih je v preteklosti. Švedski premier Stefan Löfven je v intervjuju povedal, da se ne bo Švedska nikoli več vrnila v leto 2015. Trenutno organizirajo evakuacijo 300 sodelavcev iz Afganistana, hkrati pa na Švedskem 7.000 Afganistancom, ki niso dobili azila, grozi deportacija. Kljub zahtevi Zelenih po »amnestiji«, Löfven zatrjuje, da je vlada ne načrtuje.
Debata o sprejemu Afganistancev je vroča tudi na Danskem, v Franciji in Italiji. Danska trenutno evakuira 45 svojih afganistanskih sodelavcev, stranke v državi pa se pogovarjajo o vsem od sprejema do 2000 beguncev do nadaljevanja deportacij Afganistancev, ki so že na Danskem, a niso dobili azila. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bodo zaščitili tiste, ki so v nevarnosti, ter sebe pred migrantskim valom, čemur se že upira 11 županov, ki v svoja mesta vabijo begunce.
Do sprejema migrantov sta zadržani tudi sicer liberalni Belgija in Nizozemska, ki sta do nedavnega tudi še deportirali Afganistance iz svoje države, Belgija celo namerava s tem nadaljevati. Do beguncev je nekoliko bolj odprta Portugalska, ki napoveduje sprejem beguncev, za začetek 243 svojih sodelavcev, o številki dodatnih ne govorijo.
Španija, ki je trenutno vozlišče za prevoz beguncev iz Afganistana, napoveduje sprejem 40-60 družin, ameriški vojski pa je za začasno nastanitev Afganistancev ponudila dve svoji vojaški bazi. Irska napoveduje sprejem več kot 200 beguncev, od tega 45 svojih sodelavcev. Zagotavljajo, da bodo v primeru povečanja zanje ustrezno poskrbeli.
Vzhodna in srednja Evropa: Skrbimo za svoje sodelavce, kvot ne bomo sprejeli
30 svojih sodelavcev bo sprejela Estonija, prav tako bodo za svoje poskrbeli tudi Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki, ki so do zdaj evakuirali 100 Afganistancev. Ni še znano, kako bodo odgovorili na prošnjo ZDA, da bi Poljska sprejela 3000 Afganistanskih beguncev. Češka medtem tudi ni ustavila deportacij ilegalnih migrantov. Še vedno, kot že od leta 2015, nasprotujejo tudi evropskim migrantskim kvotam. Iz Litve sporočajo, da trenutno ne morejo govoriti o sprejemanju Afganistancev, saj je njihova infrastruktura preobremenjena z migranti, ki v Litvo nezakonito prihajajo iz Belorusije.
Jasen je tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki sporoča, da za svoje sodelavce skrbijo, sicer pa je bolje poslati pomoč tja kot pripeljati probleme sem. Podporo pri varovanju meja napoveduje tudi državam zahodnega Balkana.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
10 komentarjev
omega
Ne bi kar počez o kameleonstvu, saj ga sploh ni. Levičarji so itak načeloma za vse in vsakogar, da le ni Slovenec in tega niti ne skrivajo. Čeprav je poslanka Novakova iz NSi je po svojih stališčih že povsem enaka levičarjem , njena preokupacija so napadi na JJ. Žal so tam edini, ki nastopajo domoljubno samo poslanci iz vrst SDS.
Alojzij Pezdir
"Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janši celo očital, da ne more slovensko predsedstvo govoriti, kaj je stališče Evropske unije glede humanitarne krize v Afganistanu."
Hvala enako, gospod predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Tudi vi prav tako nimate nobene pravice samovoljno interpretirati in vsiljivo prejudicirati domnevne evropske politike v imenu poslancev Evropskega parlamenta, ki so o zadevi sploh še niso veljavno opredelili!
Sicer pa velja spomniti, da so prišle oborožene sile ZDA in držav članic Nata v Afganistan na poziv tedanje afganistanske oblasti ter s podporo pristojnega organa OZN. Skratka, oborožena pomoč prebivalstvu Afganistana pred talibanskimi in drugimi islamskimi ekstremisti je bila mednarodno-pravno legalna in legitimna.
V dvajsetih letih pa so ZDA in zavezniške države Nata sodobno oborožile in z inštruktorji vojaško usposobile vojsko legalne in legitimne vlade Afganistana, obenem pa s svojo oboroženo zaščito omogočile afganistanskemu prebivalstvu in predvsem mladini svobodno izobraževanje in življenje brez ekstremističnih islamističnih prepovedi, omejitev in zapovedi, ki flagrantno kršijo univerzalne temeljne človekove pravice in svoboščine vseh državljanov in še posebej žensk.
Vse omenjeno so ekstremistični islamistični talibani tako rekoč brez vsakršnega odpora legalne in legitimne oblasti Afganistana, brez oboroženega odpora njene sodobno oborožene in usposobljene vojske ter upora civilnega prebivalstva "revolucionarno" izničili ter prevzeli popolno oblast v imenu "šeriatskega prava", kakor ga in kakor ga bodo samovoljno interpretirali novi oblastniki.
Iz hitropoteznega poteka dogodkov po presenetljivo nepripravljenem umiku večine vojakov ZDA in Nata je videti, da tako rekoč totalitarno politično-versko-vojaško diktaturo islamističnih talibanov pasivno sprejema večina prebivalstva, vključno s prejšnjimi oblastniki (med katerimi so nekateri izdajalsko pobegnili v začasna zavezniška politična zatočišča) in pripadniki prejšnjih oboroženih sil legalne in legitimne vlade (med katerimi so mnogi izdajalsko prestopili k novi oblasti, mnogi izdajalsko "položili orožje", mnogi pa so poskusili in bodo še poskusili pobegniti na tuje).
V omenjenem lokalnem in širšem svetovnem geo-strateškem ter političnem kontekstu je zaradi tega povsem smiselna in legitimna izjava premiera Janše, da »ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.« Saj je več kot očitno, da vsi ostali državljani Afganistana novo oblast pasivno in aktivno sprejemajo ter da se proti "šeriatskemu pravu" v samovoljni interpretaciji ekstremističnih talibanskih samodržcev ni pripravljen upreti nihče. Še najmanj mladeniči, ki množično "polagajo orožje" prejšnje države ter na egoističnem begu med "zahodne nevernike" nemočne zapuščajo neznani usodi pod nasiljem talibanov svoje žene, sestre, matere, otroke in starce.
nejo
Bravo Janša! Bruseljske samovolje je dovolj. Tisti funkcionarji, ki zagovarjajo sprejemanje neomejene količine Afganistancev, imajo najbrž tudi kaj svojih parcel. Naj tam zidajo stolpnice in v njih naselijo begunce.
Kako delajo bruseljski birokrati, sam vidim na nepremišljeni opremi novih avtomobilov. Posebno pri svetlobnih telesih. Predpisi in zakoni pri tem so nepremišljeni in nevarni. Ko se bo o tem kaj govorilo, bom napisal svoje mnenje.
Friderik
Namesto, da bi se borili s talibani, da bi si ustvarili znosno ali kvalitetno državo, hočejo pobegniti. To so navadni dezerterji, ki svoje žene, sestre in otroke prepuščajo na milost in nemilost izprijenim verskim fanatikom, da jih bodo zasužnjili in ponižali. Hvala lepa za moške s tako moralo. Ti so pripravljeni v vsakem trenutku izdati tudi svoje gostitelje in dobrotnike. Kakšen moški pa je to, ki ni pripravljen dati svojega življenja za svojo družino, za svoj dom?
Kraševka
Marko Enako razmišljam tudi jaz-
irena
Kakšen moški je to? Živ. Za začetek...
januar12
Ko sem bil še najstnik sem tako kot sedaj zelo rad spremljal šport, posebno nogomet. Takrat v nobenem moštvu, kaj šele reprezentanci nisi videl igralca iz držav tretjega sveta , danes jih imaš skoraj polovico, recimo Francija, Nemčija, Anglija. Pa ne govorim tega zaradi tega ker bil bil rasist, daleč od tega. To sem napisal samo zaradi tega kar se lahko Evropi to zgodi kar se je v športu, prevladali bodo ljudje iz tretjega sveta, Afričani, Arabci in Evropejci bomo v manjšini, da ne rečem kaj bo z nami Slovenci. Izginila bo evropska kultura, pa seveda jezik in vera, res me je strah te evropske nepremišljene politke.
rasputin
Janša ima edinstveno npriložnost, da v EU sproži debato o tem, kam plove Evropa ob usihanju rodnosti domorodnih Evropejcev in ob intenzivnih migracijah ljudstev, ki imajo mnogo višjo rodnost kot Evropejci. Afroaziati bodo namreč na daljši rok ob sedanjih trendih prej ali slej izrinili domačine. Je indijanska usoda cilj, h katermu si naj prizadevajo avtohtoni Evropejci?
STAJERKA2021
Rex, točno tako.
jozo
Res ima sedaj Janša idealno priložnost,da Evropa spregleda,kakšne so njene vrednote in zahteve.Upam da bo Janša Evropo tudi seznanil o naših levičarjih,ki nam na vsakem koraku delajo škodo.Če bo šlo tako naprej ,bo treba našo državo ponovno osvobodit.Prvič sem bil zraven in tudi drugič bom če bo treba.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.