Janši očitajo, ker govori v imenu EU, a zdi se, da ima veliko evropskih vlad tokrat na svoji strani

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je Janez Janša včeraj na Twitterju napovedal, da EU ne bo odpirala migracijskih koridorjev za Afganistan, se oglašajo nekateri vodilni predstavniki Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janši celo očital, da ne more slovensko predsedstvo govoriti, kaj je stališče Evropske unije glede humanitarne krize v Afganistanu.

A sodeč po stališčih evropskih vlad se zdi, da ima tokrat več zaveznikov na svoji strani Janševa ideja. Več držav je namreč že izrazilo izrazito nasprotovanje sprejemanju afganistanskih beguncev, večina držav pa podpira zgolj sprejem svojih sodelavcev in sodelavcev EU.

Na ravni Evropske unije zaenkrat še ni skupnega dogovora glede sprejema beguncev, ki iz Afganistana bežijo pred talibanskim režimom, ki je pred tednom dni prevzel oblast v državi. Nekatere evropske voditelje je zato presenetila včerajšnja izjava slovenskega premierja Janeza Janše, ko je na Twitterju napovedal, da EU ne bo odpirala humanitarnih oz. migracijskih koridorjev za Afganistan.

Janša: Napaka iz 2015 se ne sme ponoviti, Sassoli: Ni vloga slovenskega predsedstva govoriti o tem


Kot je še dodal, »ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo #NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.«

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429351512048906246?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1429351512048906246%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fjansa-eu-ne-bo-odpirala-migracijskih-koridorjev-za-afganistan-559632

Na Janševo izjavo so se že odzvali predstavniki institucij Evropske unije. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Janšo opozoril, da slovensko predsedstvo Evropski uniji ne določa pozicije EU glede humanitarne krize v Afganistanu. Janšo je povabil k pogovoru z Evropskimi institucijami glede prihodnjih korakov in pozval k izkazovanju solidarnosti.

https://twitter.com/EP_President/status/1429516279363276801

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1429519558461820935

Da je ljudem, ki se ne morejo vrniti na svoje domove potrebno ponuditi alternative, kar vključuje tudi ponujanje varnih in legalnih poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito. Za vzpostavitev legalnih »koridorjev« do Evrope se je zavzela tudi komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Janša: Evropske države niso za nov migrantski val


A Janša evropskim voditeljem vrača žogico z odgovorom Sassoliju, da je stvar držav članic, da se odločijo, če si želijo še en migrantski val ali ne. Kot dodaja, ni niti konsenza niti večine za kaj takega in da mi že kažemo solidarnost s tistimi, ki so sodelovali z nami.

Čeprav se voditelji držav niso opredeljevali do Janševega tvita, pa lahko iz njihovega siceršnjega odnosa do tematike sklepamo, da jih bo večina v tem primeru potegnila s premierjem Janšo. Večina evropskih držav namreč iz Afganistana evakuira sodelavce svojih vojska, do sprejema dodatnih beguncev pa so izrazito zadržani, celo v državah, ki so bile še pred petimi leti sprejemanju migrantov precej naklonjene.

Posebej nasprotujeta Avstrija in Grčija, pred volitvami do večjih migracij zadržana tudi Nemčija


Posebej izrazito sprejemanju Afganistancev nasprotujeta Avstrija in Grčija. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je napovedal, da pod njegovim vodenjem država ne bo sprejela nobenega Afganistanca, saj jih že gosti 40.000, kar je nesorazmerno velik prispevek. Zavzema se tudi za nadaljevanje deportacij Afganistancev, ki ne dobijo azila v okoliških državah Afganistana.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzela za nadzorovane migracij, v kolikor bi do njih prišlo, medtem ko je kandidat za kanclerja iz njene CDU Armin Laschet jasno zavzel stališče, da se situacija iz leta 2015 ne sme ponoviti. Nemčijo septembra čakajo zvezne volitve, po katerih bo znanega več, v katero smer se bo obrnila država. Nemčija je sicer napovedala sprejem okrog 10.000 Afganistancev.

Nekdanje ciljne države zadržane, nekatere nadaljujejo z deportacijami


A tudi do migrantov nekdaj najbolj odprta Švedska napoveduje, da ne bo sprejemala toliko migrantov, kot jih je v preteklosti. Švedski premier Stefan Löfven je v intervjuju povedal, da se ne bo Švedska nikoli več vrnila v leto 2015. Trenutno organizirajo evakuacijo 300 sodelavcev iz Afganistana, hkrati pa na Švedskem 7.000 Afganistancom, ki niso dobili azila, grozi deportacija. Kljub zahtevi Zelenih po »amnestiji«, Löfven zatrjuje, da je vlada ne načrtuje.

Debata o sprejemu Afganistancev je vroča tudi na Danskem, v Franciji in Italiji. Danska trenutno evakuira 45 svojih afganistanskih sodelavcev, stranke v državi pa se pogovarjajo o vsem od sprejema do 2000 beguncev do nadaljevanja deportacij Afganistancev, ki so že na Danskem, a niso dobili azila. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bodo zaščitili tiste, ki so v nevarnosti, ter sebe pred migrantskim valom, čemur se že upira 11 županov, ki v svoja mesta vabijo begunce.

Do sprejema migrantov sta zadržani tudi sicer liberalni Belgija in Nizozemska, ki sta do nedavnega tudi še deportirali Afganistance iz svoje države, Belgija celo namerava s tem nadaljevati. Do beguncev je nekoliko bolj odprta Portugalska, ki napoveduje sprejem beguncev, za začetek 243 svojih sodelavcev, o številki dodatnih ne govorijo.

Španija, ki je trenutno vozlišče za prevoz beguncev iz Afganistana, napoveduje sprejem 40-60 družin, ameriški vojski pa je za začasno nastanitev Afganistancev ponudila dve svoji vojaški bazi. Irska napoveduje sprejem več kot 200 beguncev, od tega 45 svojih sodelavcev. Zagotavljajo, da bodo v primeru povečanja zanje ustrezno poskrbeli.

Vzhodna in srednja Evropa: Skrbimo za svoje sodelavce, kvot ne bomo sprejeli


30 svojih sodelavcev bo sprejela Estonija, prav tako bodo za svoje poskrbeli tudi Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki, ki so do zdaj evakuirali 100 Afganistancev. Ni še znano, kako bodo odgovorili na prošnjo ZDA, da bi Poljska sprejela 3000 Afganistanskih beguncev. Češka medtem tudi ni ustavila deportacij ilegalnih migrantov. Še vedno, kot že od leta 2015, nasprotujejo tudi evropskim migrantskim kvotam. Iz Litve sporočajo, da trenutno ne morejo govoriti o sprejemanju Afganistancev, saj je njihova infrastruktura preobremenjena z migranti, ki v Litvo nezakonito prihajajo iz Belorusije.

Jasen je tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki sporoča, da za svoje sodelavce skrbijo, sicer pa je bolje poslati pomoč tja kot pripeljati probleme sem. Podporo pri varovanju meja napoveduje tudi državam zahodnega Balkana.

KOMENTAR: Peter Merše
Na tihem se večina strinja z Janšo
Čeprav so stališča mnogih evropskih držav dokaj splošna, so hkrati tudi jasna. Nenadzorovanega vala v Evropo ne bomo dopustili, število beguncev, ki jih države nameravajo sprejeti pa se zdi sorazmerno majhno. Redkokatera država je pripravljena sprejeti več kot nekaj sto Afganistancev, pri čemer jih je samo v zadnje pol leta dom izgubilo več kot pol milijona. Na situacijo močno vpliva slaba integracija prispelih v preteklih letih in spremenjen odnos do migrantov med volivci, ki nikakor niso več naklonjeni politiki odprtih vrat in nenadzorovanih migracij. Kako uspešne pa bodo države članice v boju z migracijami in globalisti v evropskih institucijah, ki so sprejemanju migrantov neprimerno bolj naklonjeni kot države članice, bodo pokazali prihodnji tedni in meseci.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30