Janez Šušteršič, Siol: Ljudje, ki se jih ne smemo spominjati

»V kakšnih državah morilce pokopljejo z državniškimi častmi in jim pred spomenike polagajo rože, njihovim žrtvam pa odrekajo pravico do spomina? V civiliziranih gotovo ne,« piše dr. Janez Šušteršič.

Ugotavlja, da gre pri ukinitvi nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja tudi za nespoštovanje slovenske ustave, ki, kot pravi, oblasti prepoveduje uporabo simbolov in izvajanje simbolnih dejanj, nezdružljivih s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot je človekovo dostojanstvo.

Omenja, da se oblast z nemalo dejanji, kot je vrnitev kipa Tita med protokolarne objekte, nagibajo v prid tistim, katerih žrtve ne smejo imeti spominskega dne. Tu gre po njegovem za simbolno odrekanje pravice do človekovega dostojanstva.

Vlada naj bi dan spomina ukinila, ker naj bi ga prejšnja vlada sprejela brez strokovne in javne razprave ter z njim nadaljevala razkol med ljudmi.

Socialni demokrati in vodja poslancev Levice Jernej T. Vatovec so izjavili, da obsojajo medvojno nasilje, toda Šušteršič opozarja, da preganjanje, zapiranje, zaznamovanost in utišanost niso bile omejene na povojne poboje, temveč je bilo to dogajanje prisotno ves čas socializma.

O sami slovesnosti Šušteršič navaja, da ni bilo rečeno nič v nasprotju z zgodovino ali o enakovredni krivdi obeh strani, temveč med drugim jasno dejstvo, »po vojni nikakor ni bila pobita samo neka 'druga stran'«. Zato besede Vatovca o pristranskosti ali enostranskosti ocenil za neutemeljene.

Več preberite na Siolu.