Izsiljevanje deklet z zasebnimi posnetki dobilo razmah v konservativnejših družbah
POSLUŠAJ ČLANEK
Novinarska raziskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih žensk v t.i. konservativnih družbah v severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu in južni Aziji (o)sramotenih ali izsilje(va)nih zaradi njihovih zasebnih fotografij, na katerih kažejo preveč svojega telesa.
Pametni telefoni in družabna omrežja so postala orodje v rokah izsiljevalcev, ki z grožnjami in objavljanjem fotografij povzročajo trk s tradicionalnimi predstavami o časti in sramu.
Leta 2009 je 18-letno egiptovsko dekle, Ghadeer Ahmed, svojemu fantu poslala video posnetek (ki si ga lahko ogledate pod prispevkom), na katerem je plesala v hiši ene svojih prijateljic. Na njem ni bilo ničesar pornografskega, nadeto pa je imela obleko, ki razkriva ramena in kolena.
Tri leta kasneje je njen takratni fant iz maščevanja zaradi prekinitve razmerja posnetek objavil na YouTubu. Ghadeer je zgrabila panika. Vedela je, da je vse skupaj - obleka, ples in fant - bilo povsem nesprejemljivo s strani njenih staršev, sosedov in družbe, v kateri se od ženske pričakuje, da svoje telo zaradi stremenja k skromnosti in dostojnosti, pokrije.
V letih po tem, ko se je Ghadeer posnela in video poslala takratnemu fantu, je sodelovala v arabski pomladi, snela hidžab in začela javno zagovarjati pravice žensk.
Po objavi prispevka je ogorčena, da jo je moški poskušal javno osramotiti, v akcijo stopila tudi pravno. Čeprav ji je uspelo doseči obsodbo zaradi obrekovanja, je video ostal na YouTubu, njo pa so na družbenih omrežjih zaradi posnetka začeli diskreditirati mnogi moški, piše BBC.
Zato se je odločila za nenavaden protiukrep. Leta 2014 je video objavila na svojem Facebook profilu in ob njem zapisala, da se nima česa sramovati.
Njen primer pa ni osamljen.
Preiskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih - predvsem deklet in žensk, bilo deležnih groženj, izsiljevanj ali sramotenj z njihovimi fotografijami, ki naj bi vsaj malo namigovale na spolnost.
Ko te podobe pridobijo (napačni) moški, včasih s soglasjem (nekdanjih) deklet, včasih preko spolnega napada, so uporabljene za izsiljevanje denarja, siljenje žensk v pošiljanje bolj eksplicitnih slik ali kot prisilo k spolni zlorabi.
Odnos do golote je namreč v nekaterih družbah precej bolj resno obravnavan, kot v drugih.
"Zahod je druga kultura," pravi Inama al-Asha, psihologinja in aktivistka za pravice žensk v Amanu, v Jordaniji. "Naga slika lahko na Zahodu morda poniža samo dekle, V naši družbi pa lahko privede celo do smrti. Pa tudi če se dekletovo dekle ne konča fizično, se konča družbeno in profesionalno. Ljudje prekinejo stike z njo, ona pa konča preganjana in osamljena."
Zahra Sharabati, Jordanska odvetnica, je za BBC dejala, da je v zadnjih dveh ali treh letih obravnavala vsaj 50 primerov, ki s vključevali uporabo slik ali družbenih medijev, da bi osramotili ženske. A po njenem je v vsej Jordaniji številka precej višja, ne manj kot 1.000 primerov.
"Menim, da je bilo zaradi tega ubito več kot eno dekle," je dejala za BBC.
Indijski pravnik Pavan Duggal pa meni, da je v Indiji takih primerov vsak dan na tisoče, podobno je tudi v mnogih drugih državah, na primer v Savdski Arabiji, Združenih Arabskih Emiratih, Kuvajtu, Kataru in Bahrajnu.
Policist Louay Zreiqat pravi, da je palestinska policija obravnavala 502 kaznivih dejanj spletnega kriminala, od katerih so mnogi vključevali zlorabo zasebnih slik žensk.
Njegov rojak Kamal Mahmoud, ki vodi spletno stran proti izsiljevanju pa trdi, da vsako leto prejme več kot 1000 prošenj za pomoč ženskam po vsem arabskem svetu.
Seznam podobnih primerov nima konca, mnogi se končajo tudi s smrtjo ženske.
https://www.youtube.com/watch?v=DeSutoHhrGE
Pametni telefoni in družabna omrežja so postala orodje v rokah izsiljevalcev, ki z grožnjami in objavljanjem fotografij povzročajo trk s tradicionalnimi predstavami o časti in sramu.
Premalo zakrita je plesala, posnetek pa poslala fantu
Leta 2009 je 18-letno egiptovsko dekle, Ghadeer Ahmed, svojemu fantu poslala video posnetek (ki si ga lahko ogledate pod prispevkom), na katerem je plesala v hiši ene svojih prijateljic. Na njem ni bilo ničesar pornografskega, nadeto pa je imela obleko, ki razkriva ramena in kolena.
Tri leta kasneje je njen takratni fant iz maščevanja zaradi prekinitve razmerja posnetek objavil na YouTubu. Ghadeer je zgrabila panika. Vedela je, da je vse skupaj - obleka, ples in fant - bilo povsem nesprejemljivo s strani njenih staršev, sosedov in družbe, v kateri se od ženske pričakuje, da svoje telo zaradi stremenja k skromnosti in dostojnosti, pokrije.
Borka za pravice žensk
V letih po tem, ko se je Ghadeer posnela in video poslala takratnemu fantu, je sodelovala v arabski pomladi, snela hidžab in začela javno zagovarjati pravice žensk.
Po objavi prispevka je ogorčena, da jo je moški poskušal javno osramotiti, v akcijo stopila tudi pravno. Čeprav ji je uspelo doseči obsodbo zaradi obrekovanja, je video ostal na YouTubu, njo pa so na družbenih omrežjih zaradi posnetka začeli diskreditirati mnogi moški, piše BBC.
Zato se je odločila za nenavaden protiukrep. Leta 2014 je video objavila na svojem Facebook profilu in ob njem zapisala, da se nima česa sramovati.
Njen primer pa ni osamljen.
Vsak dan na tisoče podobni primerov
Preiskava BBC-ja je pokazala, da je na tisoče mladih - predvsem deklet in žensk, bilo deležnih groženj, izsiljevanj ali sramotenj z njihovimi fotografijami, ki naj bi vsaj malo namigovale na spolnost.
Ko te podobe pridobijo (napačni) moški, včasih s soglasjem (nekdanjih) deklet, včasih preko spolnega napada, so uporabljene za izsiljevanje denarja, siljenje žensk v pošiljanje bolj eksplicitnih slik ali kot prisilo k spolni zlorabi.
Odnos do golote je namreč v nekaterih družbah precej bolj resno obravnavan, kot v drugih.
"Zahod je druga kultura," pravi Inama al-Asha, psihologinja in aktivistka za pravice žensk v Amanu, v Jordaniji. "Naga slika lahko na Zahodu morda poniža samo dekle, V naši družbi pa lahko privede celo do smrti. Pa tudi če se dekletovo dekle ne konča fizično, se konča družbeno in profesionalno. Ljudje prekinejo stike z njo, ona pa konča preganjana in osamljena."
Zahra Sharabati, Jordanska odvetnica, je za BBC dejala, da je v zadnjih dveh ali treh letih obravnavala vsaj 50 primerov, ki s vključevali uporabo slik ali družbenih medijev, da bi osramotili ženske. A po njenem je v vsej Jordaniji številka precej višja, ne manj kot 1.000 primerov.
"Menim, da je bilo zaradi tega ubito več kot eno dekle," je dejala za BBC.
Indijski pravnik Pavan Duggal pa meni, da je v Indiji takih primerov vsak dan na tisoče, podobno je tudi v mnogih drugih državah, na primer v Savdski Arabiji, Združenih Arabskih Emiratih, Kuvajtu, Kataru in Bahrajnu.
Policist Louay Zreiqat pravi, da je palestinska policija obravnavala 502 kaznivih dejanj spletnega kriminala, od katerih so mnogi vključevali zlorabo zasebnih slik žensk.
Njegov rojak Kamal Mahmoud, ki vodi spletno stran proti izsiljevanju pa trdi, da vsako leto prejme več kot 1000 prošenj za pomoč ženskam po vsem arabskem svetu.
Seznam podobnih primerov nima konca, mnogi se končajo tudi s smrtjo ženske.
Zdi se, da pametni telefoni in družbeni mediji spodkopavajo tudi tradicionalne oblasti in družbe, ki zlorabljajo podobe žensk.
V teh državah že potekajo kampanje za izobraževanje deklet o nevarnosti izmenjave fotografij na spletu.
Na eni strani je to pomemben ukrep za zaščito žensk, hkrati pa odraža tudi spoznanje, da ima tehnologija moč spremeniti vzorce obnašanja in način razmišljanja - ki odpira novo fronto bitke o tem, kaj ženske lahko in česa ne morejo oz. ne smejo storiti s svojim telesom.
V teh državah že potekajo kampanje za izobraževanje deklet o nevarnosti izmenjave fotografij na spletu.
Na eni strani je to pomemben ukrep za zaščito žensk, hkrati pa odraža tudi spoznanje, da ima tehnologija moč spremeniti vzorce obnašanja in način razmišljanja - ki odpira novo fronto bitke o tem, kaj ženske lahko in česa ne morejo oz. ne smejo storiti s svojim telesom.
https://www.youtube.com/watch?v=DeSutoHhrGE
Povezani članki
Zadnje objave

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
20. 9. 2023 ob 17:17

Napovednik 115. številke tednika Domovina: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 12:05

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Ekskluzivno za naročnike

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Prihajajoči dogodki
SEP
21
Solo e de camera: Nuša Rejc, violina in trio Setsuna
19:30 - 21:30
SEP
21
Sedma Beethovnova - otvoritveni koncert sezone 2023-24
19:30 - 21:00
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
Video objave

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Davek na zdravo pamet
8. 9. 2023 ob 19:38
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.