Izjava slovenske škofovske konference o sporazumu TTIP

Uredništvo

Včeraj je Komisija Pravičnost in mir pri SŠK v izjavi podala etična in socialna izhodišča za pogajanja o sklenitvi Čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP), v kateri podpirajo skupno izjavo Komisije škofovskih konferenc Evropske skupnosti in Škofovske konference ZDA.

"Razprave ki spremljajo pogajanja, prebujajo številna vprašanja v zvezi s socialno zaščito delavcev, skrbjo za ranljive skupine, zmanjševanjem družbene neenakosti in migracij, zavzemanjem za mir in  odgovornostjo do prihodnjih generacij. Zato želimo v Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK opozoriti na nekatere probleme in prispevati svoj delež k oblikovanju njegove vsebine," so povedali v izjavi.


"Želimo si, da bi na spodaj navedenih etičnih in socialnih izhodišč temeljile javne razprave o tem sporazumu ter iz njih izhajali politiki in strokovnjaki, ki delujejo v Sloveniji in v institucijah Evropske unije."

Poudarjajo, da bi moralo takšno partnerstvo v prvi vrsti prispevati k varnejšemu in mirnejšemu svetu, ne pa h krepitvi gospodarskih in političnih napetosti.

"Zgodovina je polna dokazov, da sta povečana stopnja trgovanja in vlaganja lahko resnično koristna, če sta strukturirana tako, da neenakost ali nepravičnost zmanjšujeta, ne poglabljata. Da trgovinske politike lahko uresničujejo skupno dobro za naše narode in za vse ljudi po svetu, morajo biti zakoreninjene v etičnih načelih, katerih središče so ljudje.

Pri pogajanju oziroma izvajanju trgovinskih sporazumov je treba upoštevati načela, ki se zavzemajo za človeško življenje in dostojanstvo in ga branijo, varujejo okolje in javno zdravje ter se zavzemajo za pravičnost in mir v našem svetu."

Pravijo, da je pri sklepanju sporazumov, tudi tega, je potrebno upoštevati določena načela, in sicer ta obsegajo  delovanje na način trajnosti in previdnosti, varovanje delavcev, varovanje domorodnega prebivalstva, zagotavlajnje pravice do migracij, skrb za kmetijstvo, trajnostni razvoj ter skrb za stvarstvo, pravice intelektualne lastnine, mehanizme reševanja sporov in drugo.

"Načelo skupnega dobrega ne zahteva zgolj legitimnega varstva osebnih koristi, ampak tudi upoštevanje lokalnega in globalnega dobrega. Sporazumi ne smejo biti zasnovani oziroma sprejeti zgolj na podlagi koristi za obe pogodbeni stranki. Upoštevati je treba tudi koristi in stroške za tretje osebe, še zlasti za revne, ranljive, mlade, starejše in bolne."

Celotno besedilo si lahko preberete na strani SŠK.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki