Istospolni pari do otrok preko ustavnega sodišča?

Peter Merše
vir foto za fotomontažo: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Po referendumu o Družinskem zakoniku in referendumu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kjer smo Slovenci prepričljivo zavrnili posvojitve otrok v homoseksualne zveze, skuša dvakrat izraženo voljo volivcev Varuh načela enakosti Miha Lobnik zaobiti preko presoje ustavnega sodišča.

Vložil je zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o zakonski zvezi, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene ter člene, ki se nanašajo na posvojitev.

Na dopisni seji je vlada sprejela mnenje, da je trenutna ureditev v skladu z ustavo. Posebej izpostavljajo, da je posvojitev namenjena predvsem koristi otroka in ne pravicah odraslih, zato odrasli tudi ne morejo biti diskriminirani na podlagi izvrševanja te pravice. Prihodnost sedanje ureditve družinskih razmerij je tako sedaj prepuščena ustavnemu sodišču.

Leve stranke so že dvakrat v Sloveniji poskusile uzakoniti izenačitev zakonske zveze z skupnostjo dveh oseb istega spola in obakrat se je tovrstni redefiniciji družine po robu postavila civilna družba, ki je z dvema referendumoma dosegla, da ureditev družine temelji na zakonski zvezi moža in žene. Ena izmed ključnih tem so bile prav posvojitve otrok, za katere smo se Slovenci jasno opredelili, da zaradi koristi otroka ostajajo izključno v domeni raznospolnih parov.

Je pa na podlagi družbenega konsenza kasneje sprejeta zakonodaja istospolnim omogočila praktično vse pravice, razen posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo, pri katerih dobrobit otroka odtehta nad pravicami para, ki si otroka želi.

Pet let po zadnjem družinskem referendumu si LGBT aktivisti želijo spremeniti tudi to. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki se je kot gejevski aktivist in organizator kampanje izpostavil tudi pri referendumu leta 2015, je na poziv dveh posameznikov Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in Zakon o partnerski skupnosti vložil v ustavno presojo. Ustavno sodišče je k mnenju pozvalo tudi vlado, ki je predvčerajšnjim sprejela mnenje, da trenutna ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Lobnik: To, da istospolni ne more posvojiti otroka, je diskriminacija


Lobnik je prepričan, da gre za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ker dve osebi istega spola ne moreta skleniti zakonske zveze in posvojiti otroka. Čeprav sam priznava, da sta obe obliki skupnosti izenačeni na področju materialnih ugodnosti, zahteva izenačitev še na simbolni ravni. V argumentaciji celo zagovarja, da naj bi se istospolnim parom zaradi tega posegalo v dostojanstvo posameznika.

Z različnim poimenovanjem različnih zvez pri obrazcih za opredelitev stanu (samski, poročen, ovdovel, v partnerski skupnosti …) član istospolne partnerske skupnosti ob izpolnjevanju obrazcev razkrije svojo spolno usmerjenost, kar naj bi bil poseg v varstvo osebnih podatkov.

Zahtevo po posvojitvi Lobnik utemeljuje z izigravanjem trenutne zakonodaje, ki jo nekateri homoseksualni pari izvajajo, da vseeno pridejo do otrok, čeprav priznava, da je aktualna zakonodaja v skladu z referendumsko voljo volivcev. Še več, kot razlog za potrebo po spremembi navaja možnost, da biseksualna oseba v času, ko je v zvezi z osebo nasprotnega spola lahko posvoji otroka, v zvezi z osebo istega spola pa ne.

Vladno mnenje trenutno še ni javno dostopno, smo pa neuradno uspeli izvedeti, s katerimi argumenti vlada Ustavnemu sodišču dokazuje, da je trenutna ureditev v skladu z ustavo. Pri tokratnem odločanju ustavnega sodišča ne gre zato, kakšna ureditev bi bila bolj pravilna ampak gre zgolj za vprašanje, ali je trenutna ureditev v neskladju z Ustavo. Vlada je prepričana, da ni.

Slovenci smo z dvema referendumoma pokazali, kakšno definicijo družine si želimo


Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Tako iz ustave kot iz njenih osnutkov in razprave ob sprejemanju je jasno razvidno, da so snovalci ustave skušali zagotoviti ohranitev in obliko izključno skupnosti moža in žene.

Tako Evropska konvencija človekovih pravic kot tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da si za zakon zreli moški in ženske ustvarijo družino v skladu z domačimi zakoni. Da zavrnitev pravice do poroke istospolnim parom ni kršitev konvencije, v več sodbah ugotavlja tudi ESČP.

V sodbi Schalk in Kopf proti Avstriji denimo ugotavlja, da je ureditev zakonske zveze v pristojnosti države, način pa se glede na socialno in kulturno vlogo v družbi razlikuje od države do države. Slovenci smo tukajšnjo kulturno vlogo jasno pokazali z dvema referendumoma, kjer so se volivci izrazili proti spreminjanju definicije zakonske zveze.

Posvojitev ni pravica odraslega, ampak otroka. Odrasli ne more biti diskriminiran na podlagi pravice do posvojitve


Z izenačitvijo z istospolno skupnostjo bi se izničil pomen posebnega statusa zakonske zveze moža in žene, katere pomen je v zasnovanju družine. Zaradi bioloških danosti to lahko naredi le skupnost moškega in ženske. Nabor pravic, ki izhaja iz same zveze pa je tako v zakonski zvezi kot partnerski skupnosti enak, ne glede na njeno poimenovanje.

Pod znanimi pogoji, ki jih določa zakon, namreč vsakdo lahko sklene zakonsko zvezo ali partnersko skupnost, ne glede na osebno okoliščino spolne usmerjenosti. Pogoj za sklenitev je namreč, da gre za dve osebi, ki nista v sorodu, ter da sta različnega oz. istega spola, odvisno, ali sklepata zakonsko zvezo ali partnersko skupnost.

Diskriminacije pa se ne da dokazovati na podlagi možnosti posvojitve otrok, saj posvojitev otroka ni človekova pravica, ampak pravni postopek za uresničitev pravice otroka. Razlikovanje je tako posledica zagotavljanja koristi otroka, da ima mater in očeta. K zaščiti otrok pa se država zavezuje tudi v 56. členu Ustave.

Tudi ESČP opozarja, da je posvojitev namenjena zagotavljanju družine otroku in ne zagotavljanju otroka družini. Zagotavljanje družine nima zveze s spolno usmerjenostjo članov skupnosti, ampak z obliko skupnosti, zato pri posvojitvah sploh ne gre za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ampak razlikovanje na podlagi oblike življenjske skupnosti. In ker posvojitev ni pravica odraslega, na tej osnovi odrasli tudi ne more biti diskriminiran.

Tudi iz preteklih odločitev Ustavnega sodišča izhaja, da trenutna ureditev ni v nasprotju z ustavo


Tudi v preteklosti Ustavno sodišče na področju definicije zakonske zveze ni ugotavljalo neustavnosti. Te so se pojavile le pri dedovanju, kar pa je že bilo razrešeno. Če bi šlo za neskladnost z ustavo, potem tudi ne bi dovolili družinskega referenduma 2015.

Tudi navajanje različnih stanov ne more biti kršitev človekovih pravic, saj država ni dolžna izenačiti zakonske zveze s partnersko skupnostjo. Ne glede na to pa morebitno nelagodnost istospolnih parov že rešujejo tako, da se v primerih, kjer gre za enake pravice uporablja izraz »zakonska zveza ali partnerska skupnost«.

KOMENTAR: Peter Merše
Za otroke gre – česar niso dosegli na referendumu, skušajo na sodišču
Glede na to, da so vse pravice, ki se nanašajo na odnos med partnerjema za zakonce in istospolne partnerje izenačeni, je jasno, da so pobudniki referenduma leta 2015 imeli prav, ko so opozorili, da gre za otroke. Prav to – otroke – namreč  zahtevajo s postopkom na ustavnem sodišču. Iz argumentov tako vlade kot Lobnika je razvidno, da trenutna ureditev nikakor ni v neskladju z ustavo, zato odločitev ustavnega sodišča ne bi smela biti presenečenje. A glede na trenutno sestavo in nekatere prakse iz tujine se lahko zgodi, da bo ustavno sodišče prekoračilo svojo pristojnost zgolj razsojanja o tem, ali je trenutna ureditev na polju ustavnega. V primeru, da se bo US odločilo za ustavni aktivizem in skušalo po sodni poti izenačiti različne skupnosti mimo jasno izražene ljudske volje, pa bo to žalosten dan za demokracijo. Kot je žalostno tudi, da se Miha Lobnik v svoji argumentaciji sklicuje celo na Konvencijo otrokovih pravicah, da bi za ceno tega, da homoseksualni pari lahko dobijo otroka, prav te otroke prikrajšal za očeta ali mamo. Na podlagi vseh zapisanih argumentov je jasno, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi zvezami na področju posvojitev in umetne oploditve ne le ustavno dopustno, ampak tudi potrebno. Razlika je namreč utemeljena na koristi otrok. A pri pobudnikih ustavne presoje te očitno niso ravno v ospredju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kam greš pa ti lulat na Pedagoški fakulteti? Spolno nevtralna stranišča in vsiljevanje nerealnih predstav o spolu in spolni identiteti
  • 13. 03. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023