Ima Bog smisel za humor?

Andreja Barat

POSLUŠAJ ČLANEK
Krščanstvo ne velja ravno za zabavno religijo - danes v Cerkvi primanjkuje vedrosti, smeha, duhovitosti in veselja. Je pa zato toliko več resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih ljudi. Na začetku ni bilo tako. Pridigar nam pravi, da se je modrost igrala pred Bogom, ko je On ustvarjal svet (Prg 8,31), pa tudi, da se Ta, ki prestoluje v nebesih, smeje (Ps 2,4).

Tudi sicer imata besedi duhovnost in duhovitost isti koren in res sta tudi pomensko povezani. Anselm Grün pravi, da sta humor in ponižnost temeljni značilnosti kristjana. V humorju se nahaja slutnja, da vse, kar je v nas, sme biti, da smo vzeti iz zemlje in se ne smemo zgroženo umikati pred ničemer zemeljskim.

V humorju odkrivam samega sebe takšnega, kakršen pač sem. Postanem ponižen in bolj človeški. Sposoben sem pristnejših odnosov in o Bogu razumem več, kot če bi dosegal visoke ideale. Humor je razkrinkanje, v katerem se na »mehak« način osvobodimo želje, da bi bili nekaj več in najdemo pravo mero zase. Podobno doživi mama, ki kara svojega malega lažnivca: »Sinko, v tvojih letih nisem lagala!« Sinko jo vpraša: »Kdaj si pa začela?«

Z duhovitostjo proti malodušju in potrtosti


Humor je znamenje svobode. Ve za majhno in za veliko in se zaradi majhnega ne jezi več. Zaupa Bogu, da On vse vodi in da naše človeške zmote ne morejo zmotiti velikega Božjega reda. Stvari lahko jemljemo malo manj resno. Lahko se sprostimo, se igramo in zaupamo svojemu Očetu. Postanemo kakor otroci.

Tako je ravnal neki župnik, ki je na ulici srečal eno od svojih ovčic: »Kako to, da vas nikoli več ne vidim v cerkvi?« vpraša možakarja. »Veste, gospod župnik, v cerkvi so sami hinavci,« se glasi odgovor. Če je samo to,« ga potolaži župnik,« se nič ne vznemirjajte. Prav gotovo se bo našel prostor še za enega!«

Sociolog P. L. Berger imenuje humor »znamenje transcendence« in s humorjem se da razložiti tudi zapletene teološke resnice: Nekega dne je mlad menih vprašal svojega duhovnega očeta, kakšna je razlika med darovanjem in žrtvijo. Ta mu je odgovoril z zgodbo. Nekega dne sta se po dvorišču sprehajala kokoš in prašič. Ko sta šla mimo kuhinje, pravi kokoš: »Po vonju bi rekla, da cvrejo pršut z jajci. Kot vidiš imava enako usodo.« »Ne«, pripomni svinja, »pri tebi gre samo za darovanje, medtem ko gre pri meni za pravo žrtev.«

V humorju se neka zoprna situacija preseže in duhovno obvlada. Tudi zato se v totalitarnih sistemih politične šale, kljub zagroženi kazni, izpilijo do potankosti. So javno dobro, zmanjšujejo napetost in delajo življenje znosnejše. Tudi če je za deset let »resta«- (J.Malek v Moj ata socialistični kulak).

 Dobra šala v nebesa pomaga!


V preteklih tednih smo v zvezi z referendumom veliko slišali na temo različnosti med spoloma in vse skupaj ni bilo niti smešno niti duhovito. Na trenutke je bilo celo srdito. Na temo božičnega časa v katerem smo, obstaja poučna duhovita zgodbica, ki lepo pokaže na razlike mod moškimi in ženskami.



Kaj bi se torej zgodilo, če bi namesto treh kraljev k sveti družini prišle tri kraljice:

- ne bi se izgubile
- prišle bi točno
- pomagale bi pri porodu
- počistile bi hlevček
- prinesle bi nekaj uporabnega
- in tudi nekaj za pojest


Ampak kaj bi se zgodilo takoj po odhodu?
- Si videla Marijine sandale? Sploh se ne ujemajo s tuniko.
- Otrok se mi ne zdi nič podoben Jožefu.
- Kako lahko živijo z vsemi živalmi v hiši?
- Osel je v zadnjih zdihljajih.
- Govori se, da je Jožef brez dela.
- Marija me je vprašala, če mi mora vrniti posodo za torto.
- Devica? Ne me zezat, saj jo poznam s fakultete ...



Razlike med moškimi in ženskami so bile vedno tako vir blagoslova kot tudi vir napetosti in prav je, da na svoje slabosti pogledamo s humorjem. Ne glede na referendumski rezultat nas Sveto pismo uči, da je Bog človeka ustvaril kot moškega in žensko. Dodatne razlage so se razvile naknadno. Tisti, ki rahlo posmehljivo pravijo, da je Bog Evo ustvaril iz rebra, pozabljajo da je bil Adam ustvarjen iz blata.
Zelo posrečena različica pravi, da je Bog ustvaril Adama, potem pa rekel sam pri sebi: »Zmorem tudi boljše,« in ustvaril Evo. Znana pa je tudi razlaga, da je Bog najprej ustvaril Adama in šele potem Evo zato, ker ni hotel, da bi mu kdo dajal nasvete.

Zelo posrečena različica pravi, da je Bog ustvaril Adama, potem pa rekel sam pri sebi: »Zmorem tudi boljše,« in ustvaril Evo. Znana pa je tudi razlaga, da je Bog najprej ustvaril Adama in šele potem Evo zato, ker ni hotel, da bi mu kdo dajal nasvete.

Velik greh, ki ga mnogi pripisujejo predvsem ženskam, je kot lahko razberemo iz zgornje zgodbe, opravljanje. Tako je deset žensk istočasno prišlo v nebesa. Sveti Peter prosi tiste, ki  niso nikoli v življenju opravljale, naj ostanejo na njegovi desni. Devet žensk se takoj postavi na njegovo levo. Sveti Peter se nato vprašujoče obrne k deseti, ki se oglasi: »Lahko govorite nekoliko glasneje, prosim, malo sem že naglušna.«

Tudi sicer je baje neki teolog trdil, da v nebesih sploh ni nobene ženske. Skliceval se je na knjigo Razodetja, kjer piše; »Ko je Jagnje odtrgalo sedmi pečat, je v nebesih za kake pol ure nastala tišina« (Raz 8,1).

Pot med jezo in popustljivostjo


Humor nam lahko pomaga, da prav ravnamo s svojimi bližnjimi in tako njih kot sebe na mehak način postavimo na pravo mesto. Humor je odlična vmesna pot med trdo kritiko in preveliko popustljivostjo. S humorjem lahko pokažemo, kaj nas moti, kaj želimo in to tako, da ne ranimo drugega z grobo in golo kritiko. Sveto pismo nas uči, da moramo ljubiti svoje bližnje in svoje sovražnike. Morda tudi zato, ker so to po navadi eni in isti ljudje.

Domiselnost in duhovitost je tako vrlina dana od Boga. Je tudi močna obramba pred tistimi, ki v svojem srcu in na jeziku nosijo zagrenjenost in strup. Podobno kot se je zgodilo neki ženi.

Gospa je šla k frizerki in si hotela urediti frizuro pred odhodom na romanje v Rim. To je omenila frizerki, ki je odvrnila:
'Rim?' Zakaj bi kdorkoli šel na počitnice v Rim? Rim je umazan,
prenatrpan. 'Kako pa
boste potovali tja?'
'Rezervirane imam karte z letalsko družbo 'Continental'.
'Continental?', se je začudila frizerka. To je najbolj grozna letalska
družba, kar si lahko zamislite, njihova letala so stara, stevardese
nesramne in leti vedno zamujajo. Torej, kje boste bivali v Rimu?'
'V hotelu Teste, takoj čez reko Tibero.'
'Oh, prosim vas, ne govorite več. Poznam ta hotel. Vsak misli, da bo
to odličen hotel, ko pa pride tja, vidi da je navadna luknja'
'Če bomo imeli čas, bomo šli v Vatikan in videli papeža.' pripomni gospa
'Ta je pa dobra', odgovori frizerka. Vi in še milijon drugih ga bo
poskušalo videti in če boste srečni ga boste videli tako od daleč, da
bo videti kot ena mravljica.' Kaj naj rečem, srečno na vašem
potovanju, pa še kako jo boste potrebovali.
Mesec kasneje pride gospa nazaj k frizerki in jo ta vpraša, kako je
bilo na potovanju.
'Bilo je čudovito' pravi gospa, 'Ne samo, da smo potovali s popolnoma
novim Continental letalom, bil je prezaseden in so nas zato premestili
v 'prvi razred'. Da o hotelu niti ne govorim. Pravkar so končali 5
milijonov vredno renovacijo in je postal najboljši hotel v mestu. Tudi
ta je bil prezaseden in so nam, brez dodatnih stroškov, ponudili
hotelski apartma.
'Ali ste videli papeža?' vpraša frizerka.
'Seveda, to je šele zgodba. Šli smo v Vatikan in švicarski vodnik me
je potrepljal po rami ter dejal, da bi papež rad segel v roko nekaj
naključnim popotnikom v njegovem privatnem apartmaju. In res v nekaj
minutah je prikorakal papež in nas osebno pozdravil ter spregovoril
nekaj besed z nami.'
'A res, kaj je pa rekel?' vpraša frizerka.
Rekel je ' Ljubi Bog, kdo vas je pa friziral?'


Anselm Grün nadalje pravi, da pristni humor ni toliko stvar značaja ampak vere.  Resnična vera pa je vedno globoka in preprosta. Takšno je skazal neki škof, ki ga je njegov duhovnik, potem ko je v časopisu prebral vest o svoji smrti, ves preplašen poklical po telefonu, da mu povedal, da je vest lažna. Škof ga je odgovoril: »Da, da tudi jaz sem prebral osmrtnico. Toda povejte mi po pravici, od kod telefonirate?«
S humorjem lahko pokažemo, kaj nas moti, kaj želimo in to tako, da ne ranimo drugega z grobo in golo kritiko. Sveto pismo nas uči, da moramo ljubiti svoje bližnje in svoje sovražnike. Morda tudi zato, ker so to po navadi eni in isti ljudje.

Blagor tistim, ki se znajo smejati sami sebi: nikoli se ne bodo nehali smejati


Najvišja in najbolj duhovna oblika humorja je gotovo pristni humor na svoj račun. Zahteva ponižnost in inteligenco. Humorist pravi svoji usodi DA in ve, da je njegovo bivanje v božjih rokah. Zato se lahko nasmejimo svojim napakam in neumnostim, saj smo vendar odrešeni ….

Vsa naša strašno velika prizadevanja so samo capljanje pred Bogom. On je velik, mi smo majhni. Sprostimo se, igrajmo, in se nasmejmo. Bog nas hoče vesele in nasmejane. Tako bomo neobremenjeno vstopili v njegov Načrt in postali voljna glina v njegovih rokah.

Veliki poznavalec Boga, hudič, ki v knjigi C.S. Lewisa nastopa kot Zvitoper, pravi da je Bog v svojem srcu  hedonist. Vsi tisti posti, vigilije, grmade in križi so le fasada. Ali samo kakor pena na morskem obrežju. Zunaj na morju, zunaj na Njegovem morju, tam je veselja še in še. On tega nič ne skriva; na Njegovi desni je »večno veselje«. Naš Bog torej sedi v nebesih in se smeje.



*Razmišljanja in šale imajo večinoma izvor v naslednji literaturi: Anselm Grün: Duhovnost od spodaj.
C.S.Lewis: Pisma izkušenega hudiča.
Dorotej, menih: Duhovitost duhovnih 1 in 2. Jana Podjavoršek, Katarina Šimenc: Bog ima smisel za humor.
Janez Grill: Smeh je pol zdravja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike