Igor Pirkovič: Nekatera dejanja aktualne oblasti so kronski dokaz, kako se z domovino ne ravna

Intervju: Igor Pirkovič, novinar in pesnik

G. Pirkovič, leto obletnic je. Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 35 let od ključnih dogodkov, povezanih z osamosvajanjem Slovenije. Obeh tem se dotikate v svoji novi pesniški zbirki Dom in domovina.

Drži, v zbirki ste prepoznali tudi ta vidik. Zgodovinski dogodki so mejniki in so lahko novi začetki. So priložnost za renesanso, za odmik od starega, za začetek boljšega in za dokončno osvoboditev iz starih okov. Konec druge svetovne vojne je bil veličasten dogodek, a srečen konec je revolucionarna elita zlorabila za potrebe obračuna z lastnim narodom, z lastnimi brati. Osamosvojitev nima teh senc nad sabo. Šlo je za uresničitev stoletnega hrepenenja po lastni državi. Šlo je za simbolno in dejansko poenotenje z istim ciljem in iskrenimi nameni.

Kje črpate navdih za odpiranje teh tem in kaj vam pomenijo?

Navdiha je na pretek. Gre predvsem za odziv na zamolčane ali spregledane teme, povezane z odnosom do domovine, korenin in slovenske tradicije. Eno od pesmi z naslovom »Malo, premalo ugleda jih svet« namenjam največjemu problemu slovenstva – upadanju rojstev. V njej zapišem:

Malo, premalo ugleda jih svet.

Malo sinov in hčera se rodi.

Škoda, premalo je fantov, deklet,

ki se z družino na plan jim mudi.

Kaj bo s Slovenci in z narodom kaj,

če bo iz leta v leto nas manj?

Vsaj naj otrok razcveti nas kot maj.

Morali biti veseli bi zanj.

Saj ..., če je življenje,

razlog je tudi za hrepenenje.

In ker hrepenenje vleče naprej,

več naj jih pride na svet kot doslej.

V nadaljevanju boste izvedeli več.