Grki z iniciativo za južnoevropsko zavezništvo proti zategovanju pasu. Slovenija ni povabljena.

Ob vseh problemih in težavah s katerimi je danes soočena Evropa, je nekako logično, da se znotraj nje združujejo različne interesne skupine in politične alianse.

Ena izmed najbolj znanih je Višegrajska četverica, ki se je zedinila predvsem glede skupnega stališča proti migrantski politiki EU.

Kot kaže, pa to ne bo edina politična aliansa znotraj Unije. Grški predsednik Aleksis Cipras je namreč v Atene povabil predstavnike petih južnih držav EU, ki pa jih bolj kot geografska lega družijo nasprotovanje politiki zategovanja pasu, strah pred zmago desnice, večino pa tudi visok javni dolg. 

Slovenija se med povabljenci voditelja Sirize ni znašla. 

Grška vlada je na sestanek, ki naj bi se zgodil 9. septembra v Atenah, povabila predsednike 5 južnoevropskih držav. Poleg Grčije bodo na srečanju tudi Francija, Italija, Španija, Portugalska in Malta.

Srečanje naj bi temeljilo predvsem na pogovoru o skupnih izzivih, ki pretresajo EU, torej od ekonomskih, političnih, do tistih na institucionalni ravni. Posebno mesto bodo namenili varčevalnim ukrepom, fiskalni disciplini in migracijam.

A ideja za takšen sestanek ni nova, saj je italijanski premier Matteo Renzi že takoj po skupnem EU srečanju 28. in 29. junija govoril o možnosti za nastanek "zavezništva na Jugu Evrope", ki bi temeljilo predvsem na t. i. "politiki rasti" in ne na zategovanju pasu. Takšno stališče sta takoj po brexitu zavzela tudi francoski predsednik François Hollande in portugalski premier Antonio Costa.

Costa je z grškim premierom Ciprasom celo podpisal skupno deklaracijo, v kateri sta sporočila, da je varčevalna politika EU napačna. "Varčevalne politike ne vzpodbujajo gospodarstva in delijo skupnosti," sta še zapisala v skupno izjavo, ter kritizirala tudi migrantsko politiko EU.

Raje bi trošili, kot zategovali pas

Grčija si seveda želi nabirati zaveznike predvsem na področju politike zategovanja pasu. Grki so namreč tik pred pogajanji za tretji sveženj EU pomoči. Želijo si predvsem odprave varčevanja in fleksibilnosti pri porabi strukturnega proračunskega presežka.

Italija je z Grčijo povezana predvsem pri kritiki na račun migrantske politike. Prav ti dve državi sta namreč glavni vstopni točki za begunce in migrante v EU. Po načrtih Evropske komisije bi iz teh dveh držav morali v druge države EU prerazporediti približno 160.000 migrantov, a so jih do sedaj, na jezo obeh južnih držav, le 3.056.

Francoski vladajoči socialisti se zavedajo nevarnosti, ki jim grozi iz skrajne desnice. Marine Le Pen namreč s svojo protievropsko retoriko nabira vedno več volivcev, zato se tudi Hollandovi socialisti vse bolj postavljajo proti varčevalni politiki EU. Enaki problem ima tudi Italija, kjer je stranka premiera Renzija po veliki zmagi Gibanja 5 zvezd na lokalnih volitvah vedno bližje porazu na državni ravni.

Celotno dogajanje je lepo opisal Gilles Pargneaux, evropski poslanec iz Francije in socialist. "Vse to dogajanje nas sili, da zopet razmislimo kako delamo stvari v Evropi. Države kot so Francija, Italija, Grčija, Španija in Portugalska so soočene z enakimi izzivi: migracije, varnost, nestabilne mestne četrti. To so problemi, ki države silijo v skupno delovanje."