Slovenski državni gozdovi d. o. o.: gozdna verzija TEŠ 6?

Kocka je padla. Državni zbor je potrdil zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi in novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi d. o. o. je pred vrati, čeprav od napovedi ustanovitve zbuja precejšnje pomisleke. (O težavah slovenskega gozdarstva smo sicer že pisali.)

Tukaj je!

Imamo ga in upravljalo bo državne (naše) gozdove. Zato je prav, da poskušamo pogledati nanj objektivno in se izognemo kritiziranju zgolj na podlagi »naše ali ne-naše« politične linije, ki je v Sloveniji prisotno na vseh ravneh.

Res je, da trenutno stanje ni najboljše in da so spremembe nujne. Res je tudi, da se ljudje sprememb bojimo in jih zavračamo. Dejansko je potrebno, da država vzame stvari v svoje roke in naredi red. Zakaj torej toliko pomislekov? Nad državnim d.o.o. namreč ne zmajuje z glavo le opozicija (ki to počne že a priori), temveč tudi neodvisna stroka, nevladne organizacije, gozdarska podjetja, ministrstvo za finance, računsko sodišče…

Nad državnim d.o.o. namreč ne zmajuje z glavo le opozicija (ki to počne že a priori), temveč tudi neodvisna stroka, nevladne organizacije, gozdarska podjetja, ministrstvo za finance, računsko sodišče…

Kogar je pičila kača…

…se boji tudi zvite vrvi. V preteklosti smo videli že toliko zgodb državnih podjetij, ki so bila orodje za politično kadrovanje in ponikanje denarja neznano kam. Toda tudi, če pustimo ob strani te »predsodke« in pogledamo zgolj dejstva o novemu državnemu podjetju…nimamo razloga za optimizem.

Po letu dni nastajanja podjetja še vedno ni jasno, kaj natanko bodo počeli, koliko ljudi bodo zaposlovali, kdo bo izvajal dela in kam ter komu bodo prodajali les. Vlada je zakon odobrila brez teh ključnih podatkov. Ve pa se, da bodo iz proračuna dobili 20 milijonov (še enkrat toliko si jih bodo izposodili).

Če sta nov zakon in podjetje dobra za Slovenijo, zakaj ni enotnega soglasja med koalicijskimi strankami in zakaj razprave izpadejo kot prepir o tem, kdo bo dobil največji delež bombonov?!

Minister vztrajno trdi, da bomo s tem podjetjem dobili več iz gozdov, ne razkrije pa, kako. (Morda bi bilo tudi smiselno vprašanje- Kdo?.) Denar od lesa lahko dobiš tako, da ga prodaš. Ali v obliki hlodov ali v boljšem primeru predelanega z dodano vrednostjo. Nikakor ni problem v tem, da bi bilo premalo lesa, ampak v tem, da je slovenska lesno-predelovalna industrija na dnu.

O tem, kako jo ponovno vzpostaviti, niti besede. Niti še niso končani stečajni postopki nekaterih večjih podjetij. To, da bodo hlode, kot do sedaj, prodajali v Avstrijo in Italijo (kjer je plačilo dobro in predvidljivo) in to celo na panjih (kar pomeni, da bo lahko posek opravil tudi tuji izvajalec) za slovensko gospodarstvo ne pomeni nič dobrega.

Država ni dolžna skrbeti le za državne gozdove, ampak mora zagotavljati tudi javno službo za zasebne gozdove, saj so vsi, kljub zasebnemu lastništvu, javno dobro. To počne Zavod za gozdove Slovenije. Velika težava pa je neorganiziranost majhnih lastnikov, po katerih smo evropski rekorderji. Zato se v zasebnih gozdovih izvaja le polovica predvidenega poseka in tu dejansko še so rezerve. Vendar to sploh ni predmet obravnave, kot da gre za postransko stvar, pa gre za 80% odstotkov slovenskih gozdov.

Minister vztrajno trdi, da bomo s tem podjetjem dobili več iz gozdov, ne razkrije pa, kako. (Morda bi bilo tudi smiselno vprašanje- Kdo?.)

V oči bode tudi nepošten odnos do sedanjih koncesionarjev. Nekateri že napovedujejo prostovoljni stečaj. Koncesij niso ukradli, ampak jih je podelila država in kljub gnilim jabolkom (najbolj skrajni primer je GG Postojna), mnogi delajo korektno.

Kakšna bo po 1.7., ko potečejo koncesije, usoda teh podjetij, njihovih delavcev in infrastrukture … ni znano.

Ob obstoječi infrastrukturi, mehanizaciji in usposobljenih delavcih (gre za ca. 1300 ljudi) vse vzpostavljati, graditi in kupovati na novo, ne govori niti o dobrem niti etičnem gospodarju. Vstop na trg z državnim denarjem in poroštvi pa vzbuja tudi vprašanja o nelojalni konkurenci.

Svetla točka…

Zaradi vsega naštetega se lahko upravičeno vprašamo, kakšni so nameni ustanoviteljev državnega d.o.o. Za dobro Slovenije bi bilo daleč najbolje, da so vsi ti in drugi pomisleki), pretirani in da bo zadeva le nekako funkcionirala…

Svetla točka je imenovanje Julijana Rupnika za v.d. direktorja nove družbe. Žal le začasnega (za eno leto), potem pa so predvideni trije direktorji (verjetno ni naključje, da je toliko tudi koalicijskih strank).

Sedanji direktor Snežnika, ki je brez politične preteklosti, je s strokovnim in podjetniškim znanjem, propadlo državno podjetje spravil na zeleno vejo in se izkazal kot dober gospodar. Če bo imel pri delu proste roke, bi lahko bila to morda tudi pozitivna zgodba za slovensko gozdarstvo.

Če pa ga je politična elita nastavila, da bodo njegovo ime in ugled izkoristili kot krinko za gozdno verzijo Teš 6, si bomo lahko ogledali novi del slovenske nadaljevanke z naslovom Naša mala tranzicija… ki bi jo morali že zdavnaj umakniti s programa.