Goriva spet dražja? Vlada znova gasi požar z davki, ki jih je sama postavila

Medtem ko vlada želi javnost pomiriti in govori, da razloga za paniko ni, številke na energetskih trgih kažejo precej drugačno sliko. Cene nafte in predvsem dizelskega goriva so v zadnjih tednih močno poskočile, kar pomeni, da se Slovenija ponovno približuje novemu valu podražitev na bencinskih servisih.

Namesto stabilne in predvidljive energetske politike pa vlada, kot že tolikokrat doslej, situacijo rešuje z začasnimi popravki lastnih davkov.

Dizel eksplodiral, nafta najdražja v dveh letih

Največji pretres se dogaja na mediteranskem trgu dizelskega goriva. V zadnjih dveh tednih so se najvišje cene poslov povzpele za kar približno 50 odstotkov nad povprečje prejšnjega štirinajstdnevnega obdobja.

Hkrati je močno zrasla tudi cena surove nafte. Sod severnomorske nafte brent se je zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu podražil za približno 25 odstotkov in dosegel skoraj 90 dolarjev, kar je najvišja raven po aprilu 2024.

Kot da to ne bi bilo dovolj, se je v tem času dodatno oslabil še evro. V primerjavi z dolarjem je izgubil nekaj več kot odstotek vrednosti, kar za evropske države pomeni še dražji uvoz nafte in derivatov.

Brez državnega posega bi sledil konkreten cenovni šok

Če bi vlada obdržala trenutno formulo za izračun cen goriv, bi bile podražitve precej občutne. Po ocenah bi se:

• liter bencina podražil za približno 5 centov,
• liter dizla za približno 15 centov,
• podobno pa bi se podražilo tudi kurilno olje.

Prav zato se že zdaj pričakuje, da bo vlada v torek ponovno posegla v trošarine. Kar pomeni, da bo najprej pobrala visoke davke, nato pa jih ob krizah nekoliko znižala in to predstavila kot pomoč državljanom.

Država ima prostor za znižanje – vprašanje je le, koliko želi pobrati

Evropska zakonodaja določa minimalno trošarino za dizel pri 0,33 evra na liter. V Sloveniji trenutno znaša 0,43869 evra na liter, kar pomeni, da ima vlada precej prostora za znižanje.

Če bi trošarino znižali na evropski minimum, bi lahko skoraj v celoti izničili trenutne podražitve na mediteranskih trgih. Toda takšna poteza bi seveda pomenila tudi manj prihodkov za državni proračun.

Zato ni presenetljivo, da se vlade – ne le ta, ampak tudi prejšnje – praviloma odločajo za polovične ukrepe. Rezultat pa je, da vozniki skoraj vedno na koncu plačajo višje cene.

Trgovci mirijo, vlada še bolj

V največjem slovenskem trgovcu z gorivi Petrol pravijo, da motenj v dobavi ne pričakujejo. Po njihovih navedbah imajo zadostne zaloge, nabavne poti pa so razpršene.

Ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da bi lahko bila zaradi konflikta v Iranu najbolj ranljiva prav dobava dizelskega goriva v Evropi. Vendar meni, da se takšni premiki običajno v maloprodajne cene prenesejo z zamikom.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han medtem javnost pomirja z besedami, da »ni nobene potrebe po kakršnikoli paniki«. Po njegovih besedah ima Slovenija državne rezerve goriv za približno 103 dni povprečne porabe.

Slovenija ima državne rezerve goriv za približno 103 dni povprečne porabe.

Stara zgodba: visoki davki, potem »reševanje«

Slovenija se tako ponovno sooča z znanim scenarijem. Država ohranja relativno visoke trošarine in druge dajatve na goriva, ob vsakem večjem pretresu na trgih pa nato poseže v formulo in to predstavi kot zaščito potrošnikov.

A dejstvo je: če bi bile davčne obremenitve goriv nižje in stabilnejše, vladi danes sploh ne bi bilo treba gasiti požara, ki ga v veliki meri ustvarja prav sama.

Če bi bile davčne obremenitve goriv nižje in stabilnejše, vladi danes sploh ne bi bilo treba gasiti požara, ki ga v veliki meri ustvarja prav sama.