Googlova kriza identitete: Prevelika “barvitost” le ni tako dobra, zato je treba delavce disciplinirati

Američani Googlu zaupajo bolj kot lastni policiji in sodstvu, je pokazala raziskava centra za vodenje in upravljanje Baker iz leta 2018. A Google ima vse večje težave z notranjo klimo in lastno ideologijo, zato želi sedaj vodstvo podjetja disciplinirati svoje zaposlene.

Radi bi zagovarjali svoje vrednote. A ne preveč. In ne vedno.

A sedaj se je 15-letni Google pod vplivom borz znašel v krizi identitete. Od izvolitve Donalda Trumpa se mora kar na enkrat boriti na več frontah. Trump namreč Googla ne vidi kot naravnega zaveznika, temveč kot deklariranega nasprotnika. Iskalnik je, kot trdi Trump, na predsedniških volitvah leta 2016 vsebine maipuliral v korist Hillary Clinton. “Google zelo natančno opazujemo,” je dejal Trump.

Po poročanju ameriških medijev Bela hiša pripravlja odlok, po katerem bi država lahko ukrepala proti domnevni politični pristranskosti družbenih medijev, ki pa je bila do sedaj pri Googlu, ki tudi politična stališča dokaj jasno izraža, pravzaprav odkrito zaželena in pričakovana.

Doslej je imel Google politiko, po kateri so smeli njihovi zaposleni reči, kar so hoteli, kadar so hoteli in komur so hoteli. Političnih stališč in osebnih prepričanj za razliko od drugih podjetij zaposleni ne pustijo zunaj delovnega mesta, temveč naj bi na delo prinašali svoj “celoten jaz”, poroča Spiegel Online.

Dvojna merila za boljši svet?

Googlova edinstvena korporativna kultura naj bi tako privabljala najbolj ustvarjalne talente. Google tudi kot delodajalec obljublja, da “ni hudoben” in da bo pomagal “svet delati boljši”. V najboljšem primeru bi se to moralo izplačati obema stranema, kjer bi svobodni zaposleni lahko ustvarjali prelomne inovacije. A filozofije se podjetje marsikdaj niti samo ne drži.

Tako je pred kratkim zapisala revija Wired, Googlovi menedžerji menijo, da so poslovni interesi pomembnejši kot, da stojijo na pravi strani zgodbe. Družba se je tako le šibko javno zoperstavila Trumpovi prepovedi vstopa v ZDA za muslimane. Pritisk za javno nasprotovanje so tedaj napravili Googlovi zaposleni.

Konec leta 2018 se je na ulicah številnih mest zbralo približno 20.000 zaposlenih v Googlu, ki so protestirali pred spolnim napadom na ženske, diskriminaciji in nižjim plačam. Pred tem se je razširila novica, da naj bi razvijalec Androida Andy Rubin po obtožbah, da je zaposleno prisilil k oralnemu seksu, v tišini zapustil podjetje z 90 milijoni dolarjev odpravnine.

Zaposleni v Googlu so z nasprotovanjem in peticijo ustavili tudi sodelovanje Googla z ameriško vojsko. Zaradi notranjega nasprotovanje je padel tudi poskus uveljavitve podjetja na kitajskem trgu, potem ko je ta tam poskušal ponuditi cenzuriran iskalnik. Podjetje je moral zaradi konservativnih stališč zapustiti tudi Kevin Cernekee, inženir, ki je bil obtožen nacionalističnih stališč, prav tako James Damor, o čigar zgodbi smo na Domovini že poročali. Podobno naj bi se zgodilo še več drugim (nekdanjim) Googlovim zaposlenim konservativnih nazorov.

Vodstvo si ni več želelo upora, zaposleni morajo ubogati ali oditi

Klima znotraj podjetja je očitno toliko eskalirala, da je skupina predstavila nove smernice za delo v podjetju. Te med drugim zahtevajo, da se zaposleni odpovejo “zmerjanju”. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik, naj bi se na internih platformah širila “naračajoča nevljudnost”.

Pri tem naj ne bi šlo le za notranji mir podjetja, temveč tudi za posel. Kot poroča Wall Street Journal, je eden izmed Googlovih šefov, Kent Walker, grozil, da bo odpustil ljudi, ki drezajo za informacijami o občutljivih projektih, kot je Marvel (projekt z ameriško vojsko). Glavna odgovornost zaposlenih v Googlu je, prosto po sporočilu zaposlenim namreč to, da opravljajo delo, za katero so bili najeti, in ne uporabljajo delovnega časa za vprašanja, ki niso povezana z delom. Nasprotovanje korporativni kulturi je lahko tvegano in je številne zaposlene stalo delovnega mesta.

Vir: Spiegel Online, Wierd.com