Kaj tako hudega je Googlov inženir zapisal o ženskah, da so ga odpustili?

1
Uredništvo

V ZDA in drugod po svetu (tudi na družabnih omrežjih pri nas), odmeva odločitev podjetja Google, da odpusti svojega razvijalca programske opreme, ker je v internem dokumentu, poslanem sodelavcem, po prepričanju podjetja zastopal neprimerna stališča do žensk.

Na desetih straneh manifesta je odpuščeni James Damor pisal o Googlovih pristranskih ideoloških praksah glede favoriziranja določenih skupin za ceno sledenja “raznolikosti”, pri čemer po njegovem prihaja do resnične diskriminacije.

Trditev je utemeljeval na primeru manjše zastopanosti žensk med tehnološkimi in vodstvenimi poklici, za kar po njegovem ni vzrok v družbeni diskriminaciji nežnejšega spola, temveč v bioloških danostih.

Damore je že napovedal tožbo proti podjetju ter izpostavil, da v levičarski ideološki poslovni kulturi ni mogoče brez posledic javno zagovarjati drugačnega mnenja.

Diplomant Harvarda in kasnejši sodelavec drugih najuglednejših ameriških univerz je za Googlovo interno rabo spisal manifest, v katerem se kritično opredeljuje do Googlovih postopkov in praks v zvezi z zagotavljanjem “raznolikosti”, oziroma enake zastopanosti spolov in ras znotraj podjetja.

Podjetje obtožuje utišanja konservativnih svetovnonazorskih mnenj ter argumentira, da pri manjši zastopanosti žensk v tehnoloških in vodstvenih službah ključno vlogo igrajo biološke razlike, ne pa družbena diskriminacija.

Dokument je najprej zaokrožil znotraj Googla, nato pa prišel v javnost ter dvignil toliko prahu, da se je odzvalo tudi vodstvo.

Kot je zapisal v uvodu, je Googlova leva ideološka pristranskost vzpostavila monokulturo politične korektnosti, ki se ohranja tako, da ljudi z drugačnimi prepričanji, v izogib njihovi sramotitvi, utiša. S tem pa je odstranila vse varovalke pred ekstremnimi in avtoritarnimi politikami.

 “V dokumentu se osredotočam na ekstremno stališče, da vse razlike med ljudmi izvirajo iz neenakopravne obravnave ter na avtoritarne elemente, ki enakopravno zastopanost ustvarjajo z dejansko diskriminacijo.”

Dokazovanja slednjega se je lotil na podlagi bioloških razlik med moškimi in ženskami, zaradi katerih prihaja do odstopanj v enakomerni spolni zastopanosti v različnih poklicih in profesijah.

“Enostavno trdim, da se lastnosti in sposobnosti žensk in moških zaradi bioloških razlogov razlikujejo, iz česar lahko pojasnimo, zakaj nimamo enake zastopanosti med spoloma v tehnoloških in vodstvenih poklicih.” 

Začel je z osebnostnimi razlikami, kjer so po njegovem ženske bolj usmerjene k čustvom in estetiki, zato jih bolj zanimajo ljudje, moške pa, nasprotno, ideje in stvari. To po njegovem pojasnjuje, zakaj se ženske raje zaposlujejo v službah, povezanih s socialo in delu z ljudmi ter v umetnosti. Ženske naj bi svojo ekstravertiranost raje izražale s popustljivejšo družabno noto kot s trdnostjo (denimo pri pogajanjih za plačo), obenem pa naj bi bile nevrološko bolj podvržene čustvenemu odzivanju in manjši odpornosti na stres.

Damore obenem meni, da moški pogosteje dosegajo vodstvene položaje, ker jih želja po družbenem statusu žene bolj kot ženske. “Status je v svetu moških glavno merilo, kar jih žene v manj zadovoljujoče, a višje plačane službe, ki s seboj prinašajo tudi družbeni ugled in položaj.”

Gre tudi brez diskriminacije

Po Damorjevem prepričanju je razliko v spolni zastopanosti mogoče zmanjšati na nediskriminatorne načine.

V dokumentu podaja nekaj predlogov, denimo delo programskega inženiringa bolj usmeriti k ljudem,  namesto (zgolj) tekmovalnega vzpodbujati tudi kooperativne pristope k delu, narediti tehnološke in vodstvene poklice manj stresne, spodbujati delo za polovičen delovni čas ter kot družba moškim dovoliti, da so lahko tudi bolj “poženščeni”.

Kaj Google počne narobe

Damore močno verjame v spolno in rasno raznolikost, čemur je po njegovem treba slediti na vsakem koraku.

A Google je z namenom zagotavljanja enakosti v spolni in rasni zastopanosti po njegovem vzpostavil številne diskriminatorne prakse. Denimo programe, mentorstva in tečaje zgolj za določen spol in raso, večjo pozornost in poseben odnos do kandidatov, ki doprinašajo k “raznolikosti”, zaposlitvene prakse, ki v sledenju temu cilju znižujejo standarde za tiste, ki temu ustrezajo, problematiziranje delovnih skupin, ki “niso dovolj raznolike”, hkrati pa odsotnost skrbi za skupine, za katere velja ravno nasprotno itd.

Po njegove te prakse temeljijo na napačnih predpostavkah, izhajajočih iz Googlove ideološke pristranskosti in dejansko povečujejo rasne ter spolne napetosti. Slepilo za to so študije in preučevanja s področja humanitarnih in družbenih ved, kjer je večino tistih, ki se s tem ukvarjajo (okrog 95 %) nazorsko levo orientiranih.  Zaradi tega njihove rezultate nekritično sprejemamo in na njih utemeljujemo visoko ideološko spolitizirane programe.

V zadnjem delu dokumenta Damore predlaga še nekaj izhodišč za pravičnejše politike, denimo spremembo moralističnega pristopa k raznolikosti, ki obsoja drugače misleče, prenehanje demoniziranja ljudi konservativnih nazorov, soočenje z Googlovimi pristranskostmi, prenehanje omejevanja sodelovanja v programih in izobraževanjih za tiste, ki ne ustrezajo uravnoteženosti po spolu in rasi itd.

Mnenje ga je stalo službe

Zaradi vznemirjenja, ki ga je povzročil Damorjev manifest, je Googlov izvršni direktor Sundar Pichai prekinil dopust in zaposlenim poslal obvestilo, da vsebina manifesta krši Googlova interna pravila obnašanja, obenem pa v njihovem delovnem okolju širi škodljive spolne stereotipe.

Čeprav Pichai ni zapisal, da so Damorea odpustili, pa je slednji to potrdil za medije ter dejal, da glede tega preučuje “vse pravne možnosti”.

Diktatura selektivne strpnosti: argument moči in ne moč argumenta

Neskončno favoriziranje “drugačnih”, a hkratno zatiranje “drugače mislečih” je, svoji ironiji navkljub, nevarna praksa družbeno vse vplivnejših levičarsko-liberalnih skupin.

Zagotavljanje enakopravnosti po rasi ali spolu je nedvomno relevanten in pomemben družbeni cilj. Ampak cilj in ne sredstvo za diskriminacijo na podlagi favoriziranja teh skupin.

O primeru “Damore” lahko v slovenskih osrednjih medijih danes beremo, da so ga odpustili, ker se je spraševal o primernosti žensk v tehnoloških poklicih in spodbujal spolne stereotipe,” izognejo pa se navajanju vsebine dokumenta in sporočilu ki ga James Damor argumentirano podaja.

Tovrstno poročanje ne čudi, saj je praksa kaznovanja drugače mislečih v imenu politične korektnosti močno prisotna tudi v slovenskem okolju. Zadnji primer je Boštjan M. Zupančič, ki je, za razliko od prefinjene argumentacije ameriškega kolega intelektualca, uporabil precej tršo retoriko. A končni rezultat je enak za oba – družbena diskreditacija in izguba položaja/službe.

Slednje kaže, da pri uveljavljanju diktature selektivne strpnosti s strani levo-liberalcev v resnici ne gre za način podajanja mnenja (kot so očitali BMZ), ampak za mnenje samo – ki ga je treba zatreti, družbeno odstraniti, dezinficirati, da ne okuži še ostalih.

Nikakor pa se z njim ne soočiti na ravni argumentirane razprave. Na tem polju se levica zaveda, da je njen poraz bržkone neizbežen.


—————————————————————————————————————————–

Print Friendly
DELI

1 komentar

  1. Napisal ni nič tako hudega, saj vsi vemo, da smo moški in ženske različni! Imamo različne sposobnosti. Ženske se težje odločajo za vodilna delovna mesta, saj je večina žensk tudi mater in materinstvu je še vedno, hvala Bogu, za večino mater prioriteta!
    Domnevam pa, da dotični inženir iz drugih razlogov ni bil vodstvu všeč (morda je bil težak karakter in je bilo težko z njim delati – to samo domnevam) in je bila tale njegova izjava samo še pika na i, da so ga odpustili.

Komentiraj