Golob in Švarc Pipanova: država, to sem vendar jaz

Matjaž Napast

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, SD (Foto: Profimedia.si)

Slovenska država z vsemi svojimi podsistemi razpada pri živem telesu. In ne glede na to, koliko škode bo to na dolgi in manj dolgi rok prineslo vsem nam, druge rešitve očitno ni. Priča smo neke vrste samoočiščevanju, ki ga ob osamosvojitvi »pomladniki« niso bili sposobni izvesti z lustracijo. Posledice, deloma vzpodbujene z zunanjepolitičnimi in ekonomskimi vzroki, živimo sedaj.

Nima smisla naštevati vseh absurdnih situacij, ki smo jim v zadnjem času priča in v katerih zgolj mentalno ne čisto prisebni ljudje lahko še vedno vidijo urejen demokratičnem sistem. Dejstva kažejo, da nam vlada kaos. Teorija kaosa tako po svoji definiciji predstavlja »obnašanje dinamičnih sistemov, ki so zelo občutljivi na začetne pogoje – pogosto se kot primer navaja t. i. metuljev učinek. Majhne razlike v začetnih pogojih ustvarijo veliko razliko v obnašanju oz. delovanju takšnih dinamičnih sistemov, kar na splošno vodi v nezmožnost dolgoročnega napovedovanja. Tako kljub njihovi deterministični naravi postanejo sistemi nepredvidljivi.«

Če to prenesemo na državo, je torej država sama en tak »dinamični sistem«, kjer posamezne majhne sistematične spremembe v negativni smeri počasi a zanesljivo sprožajo naslednje, »učinek metulja« pa povzroči, da sprva manjše nedoslednosti v upravljanju, kadrovski selekciji, prikrojevanju pravnih in ustavnih norm, zavajanju in prirejanju izjav na daljši rok vodijo v vedno večje anomalije, to pa posledično v popoln kolaps sistema, kjer ni več sveto nič, še najmanj pa država in državljani. Sledi lahko zgolj kaos.

Vodijo v vedno večje anomalije, to pa posledično v popoln kolaps sistema, kjer ni več sveto nič, še najmanj pa država in državljani.

To lahko trenutno spremljamo dnevno, ko ni več nič posebnega, da ministri nimajo kompetenc, da se kot v času stalinizma vlamlja v pisarne in krade dokumentacija, da Ustavno sodišče sistemsko maliči ustavno pravne norme, da se zavestno sabotirajo reforme, uničuje zdravstvo, demonizira posamezne družbene skupine in nenazadnje, da se pogodbe z davkoplačevalskimi milijoni podpisujejo na način, ki v vsaki urejeni državi ni mogoč.

A mi ne živimo v urejeni državi in ministrica za pravosodje, ki se kot harpija (in sploh ne edina) oklepa svojega položaja z nonšalantnim zavračanjem kakršnekoli odgovornosti, v smislu »krivi so drugi«, ta kaos povzdiguje celo na neko čisto novo raven. Po zadnji izjavi, ki jo je dala včeraj, pravzaprav samo sebe vidi kot žrtev, kjer so ji sproti definirani osebki v okviru širšega komplota, po njenem tudi lastne stranke, celo nastavili past. Govori o kriminalni odgovornosti, opleta z imeni, osebnimi podatki o strankarski pripadnosti, bruha zmerljivke in po čisti teoriji kaosa z vsako dodatno izjavo poglablja nepovratni učinek metulja.

Posebej pomenljivo je, da se je pred kamere postavila po sestanku s premierjem, ko se je pravzaprav pričakovalo, da bo, potem ko se ji je nedvoumno odrekla lastna stranka, podala zgolj še odstopno izjavo. To lahko pomeni dvoje. Da to počne s premierjevo privolitvijo ali pa, arogantna in vzvišena kot je, enostavno ne upošteva nikogar več. Tudi predsednika vlade ne. V maniri izvornega in našega sončnega kralja torej: »Apres moi le deluge!«

In potop je lahko epski. V maniri teorije zarot, ki sicer v Sloveniji v zadnjem času sploh niso več zgolj teorije, se namreč zdi, da sta Dominika in Robi odkrila kup sinergij, ki lahko uničujočo afero za ministrico z malo truda in prebrisanosti preobrneta v uničujočo afero za stranko SD, katere totalni »untergang« je tudi v interesu Svobode, ki v zadnjem času na veliko izgublja podporo. Prav etablirana stranka SD pa je tista, ki lahko ob zadnjih »zbistritvah« levosučnega volilnega telesa taisto Svobodo dokončno pokoplje.

 Prav etablirana stranka SD pa je tista, ki lahko ob zadnjih »zbistritvah« levosučnega volilnega telesa taisto Svobodo dokončno pokoplje. 

V ožjem smislu tako »interna« zadeva stranke, z vključitvijo predsednika vlade in njegovo dvojno igro, postaja afera, ki prerašča v neobvladljivo hobotnico in grozi, da bo s svojimi lovkami oplazila marsikoga. Predsednica stranke SD se je odzvala precej ostro, predsednik vlade spravljivo. Verjetno bo še malo počakal, da »babji ravs« eskalira in se nasprotnici medsebojno potolčeta, vmes potopita njemu motečo stranko, on pa na ostankih ruševin dvigne svoj ego do neslutenih višin. Ker njemu seveda ni mar za nikogar. Ne za Dominike, ne za Tanje, še manj za SD. Njega zanima zgolj in edino lastna veličina, finančno podkrepljena in priskrbljena. Ker mu to pripada. Ker on je sončen, kralj, genij. In ljudstvo je to potrdilo.

Učinek metulja je tako že zdavnaj tu. Posledice kaosa pa tudi. Dogaja se na vseh državnih nivojih in njenih podsistemih. Ta trenutek tudi amatersko nespretni stranki SD. A pošast, ki so jo tete in strici iz ozadja ob pomoči dominantnih medijev ustvarili, bo neizogibno na koncu požrla tudi njih. In vsaj to je dobro. Ker to, kar sistem naplavlja, v tem trenutku se mora odplakniti.

Sicer smo ob nadaljevanju trenutnega kaosa na dobri poti, da bomo čez čas vpraševali: Država, kaj je že to?

In odgovor bo lahko zgolj: Država, to sem vendar (vsakokratni) jaz.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54

Prihajajoči dogodki

MAJ
17