Geopolitična trenja razkrila neenotnost in neenakovrednost evropskih držav

Medtem ko se Evropa spopada z najglobljo varnostno krizo po letu 1945, je majhna skupina vodilnih sil na celini naredila radikalen korak: zavrgli so tradicionalno hrepenenje po soglasju 27 držav na vrhovih v Bruslju in poskušali sami rešiti zmešnjavo.  

Mini vrh francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Parizu je v ponedeljek zbral voditelje Nemčije, Italije, Španije, Poljske, Danske in celo Združenega kraljestva, ki je pred petimi leti zapustilo Evropsko unijo.  

To ni način, na katerega naj bi se vodila politika EU, vendar pariški format razkriva resnost geopolitičnega šoka, ki trenutno pretresa celino. Poenostavljen vrh je znak, da je potrpežljivost zaradi vznemirljivih zasedanj Sveta EU, na katerih se države pogosto ne dogovorijo o predlogih, ali pa jih razvodeni do skoraj nepomembnosti, pojenjala, poroča Politico. 

Manjše srečanje v Parizu je bilo zgovorna obtožba omejitev obremenjujočih procesov EU, ki temeljijo na soglasju, ko gre za osrednjo zunanjo politiko. V iskanju bloka za soglasje o sankcijah proti Rusiji je bil madžarski predsednik Viktor Orbán večkratna ovira za nove ukrepe od invazije Moskve na Ukrajino pred tremi leti. 

Poljski premier Donald Tusk, ki trenutno predseduje EU, je utemeljitev za zmanjševanje procesa najbolj jasno predstavil. »Že nekaj dni, kot si lahko predstavljate, potekajo posvetovanja o sklicu tega mini vrha, ki združuje največje in najbolj angažirane evropske države v mednarodnih in geopolitičnih zadevah.«

Dve najvišji osebnosti EU – Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, in António Costa, predsednik Evropskega sveta, ki zastopata voditelje drugih držav – sta bila povabljena, toda le kot gosta, namesto da bi vodila pogovore.   

Today in Paris we reaffirmed that Ukraine deserves peace through strength.

Peace respectful of its independance, sovereignty, territorial integrity, with strong security guarantees.

Europe carries its full share of the military assistance to Ukraine.

At the same time we need… pic.twitter.com/xdAnkeWr4v

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 17, 2025

Tudi Evropa v manjšem obsegu brez skupnega pogleda

Najpomembnejši evropski voditelji so v ponedeljek vztrajali, da morajo imeti besedo v mednarodnih pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, kljub jasnemu sporočilu Washingtona in Moskve, da nimajo nobene vloge v pogajanjih, ki bi lahko oblikovala prihodnost celine. 

A tri ure nujnih pogovorov v Elizejski palači so voditelje Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, Poljske, Španije, Nizozemske, Danske, Nata in Evropske unije pustile brez skupnega pogleda na morebitno napotitev mirovnih enot v Ukrajino. 

Medtem ko je britanski premier Keir Starmer izrazil pripravljenost poslati britanske vojake za morebitno mirovno misijo v Ukrajini, je jasno povedal, da se bo to zgodilo le pod okriljem in dogovorom Združenih držav. »Pripravljeni smo to podpreti, vendar vedno v koordinaciji z Washingtonom,« je dejal Starmer. 

Nemški kancler Olaf Scholz je ubral še bolj previden in pragmatičen pristop. »Razprava o mirovnih silah je trenutno zelo neprimerna,« je zatrdil Scholz in poudaril, da mora imeti vsaka taka odločitev odobritev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.   

Giorgia Meloni je po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA prišla na sestanek zadnja in očitno ni bila najbolj zadovoljna ne z njegovo vsebino ne z obliko. Po vrhu je izrazila nezadovoljstvo s seznamom povabljenih in poudarila, da bi moralo vseh 27 članic EU skupno odločati v Bruslju. Poudarila je tudi, da sestanki ne bi smeli potekati v »protitrumpovskem formatu«.

Španski premier Pedro Sánchez je zavzel manj opredeljeno stališče in čakal, kako se bodo spremenila stališča njegovih kolegov. Po drugi strani pa je priznal, da bo EU morda morala omiliti svoja fiskalna pravila, da bo omogočila povečanje izdatkov za obrambo. »Potrebno je pregledati omejitve dolga, da bi se soočili z novimi varnostnimi izzivi,« je priznal Sánchez v očitni uskladitvi z vse večjim pritiskom na države članice EU, da okrepijo svoje vojaške proračune. 

Poljski premier Tusk je nemudoma izključil napotitev poljskih vojakov v Ukrajino in poudaril kontrast med položajem v Franciji in njegovi državi. Bližina Poljske Rusiji in Belorusiji pomeni, da je vsaka varnostna odločitev sprejeta izjemno previdno. 

»To ni Evropa, za katero si prizadevamo« 

Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je bila kritična do vrha v Parizu. Kot je zapisala, dogajanje okoli mirovnih prizadevanj v Ukrajini spremlja z zaskrbljenostjo. Spomnila je na evropsko enotnost pri zaščiti ozemeljske celovitosti Ukrajine ob začetku ruske agresije. »S svojo podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in nesprejemljivosti reševanja konfliktov z oboroženim bojem namesto po mirni poti so evropske države pokazale tudi, da enotnost krepi njihovo težo v mednarodnih odnosih.«

[SAMO ENOTNA EVROPA JE LAHKO MOČNA EVROPA]

Z zaskrbljenostjo spremljam dogajanja, povezana s prizadevanji za mir v Ukrajini. Evropske države so ob začetku ruske agresije v Ukrajini družno stale ob strani Ukrajini pri zaščiti njene ozemeljske celovitosti. To je vseskozi …

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) February 17, 2025

Slovenska predsednica obžaluje, da v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila. Kot je spomnila, na današnjem izrednem vrhu o Ukrajini ne bodo sodelovali voditelji vseh držav članic EU, sklicatelji pariškega vrha pa s tem na simbolni ravni svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. »To ni v duhu evropskega integracijskega procesa. To ni Evropa, za katero si prizadevamo. To ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu. To ni Evropa, ki bi bila upoštevanja vredna partnerica severnoameriški zaveznici,« je bila kritična. 

Oglasil se je tudi slovenski premier Robert Golob, ki sestanek vidi predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato. »O tem sem govoril tudi s predsednikom Evropskega sveta Antónijem Costo. Ta je zagotovil, da nas bo po srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, tudi z možnim sklicem izrednega zasedanja Evropskega sveta. Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru,« je dodal.