Franz von Hohenwart, eden izmed začetnikov slovenskega naravoslovja

V 18. stoletju se je Evropa zbudila iz dremavosti predhodnih časov. Napredek je bil viden na vseh področjih in je segel tudi k nam. Zgodovina nam je dala vrsto strokovnjakov. Eden izmed teh je bil naravoslovec Franz von Hohenwart. 

Rodil se je leta 1771 v Ljubljani kot drugi sin deželnega predsednika Kranjske Jurija Jakoba Hohenwarta. Premožna plemiška družina mu je omogočila kakovostno izobrazbo iz zgodovine, naravoslovja in poljedelstva, kar je tudi izkoristil. Prav kmalu je bilo podeželsko mesto, kot je bila takrat Ljubljana, premalo. Leta 1782 je odšel na študij v Firence k svojemu stricu Sigismundu Antonu Hohenwartu, ki je kasneje postal dunajski nadškof. Med poglobljenim študijem je postal sošolec takratnega nadvojvode in kasnejšega avstrijskega cesarja Franca. Študij je nadaljeval na Dunaju, in sicer na področju naravoslovja in rudarstva. 

Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in na deželnem uradu opravljal vrsto javnih služb. Pridružil se je krogu barona Žige Zoisa in barona Erberga. Leta 1809 je postal okrožni kapitan v Novem mestu. Službo je opravljal tako v času Ilirskih provinc kot tudi v času ponovne vzpostavitve avstrijske vladavine. Leta 1820 se je upokojil in se posvetil ustanovitvi muzeja v Ljubljani. V letih od 1831 do 1836 je bil predsednik muzejskega kuratorija. Skupaj s kustosom Henrikom Freyerjem je vodil poslovanje muzeja. Kranjski deželni muzej je v nadaljevanju postal Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzeju je daroval bogate zbirke kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Zbirka je bila rezultat njegovega delovanja na področju Slovenije.  

Bil je tudi eden prvih obiskovalcev Postojnske jame. Leta 1832 je izdal knjižico z njenim opisom. Po njem se imenuje v kraškem podzemlju prvi najdeni hrošč drobnovratnik, katerega latinsko ime je Leptodirus hochenwartii. Prav ta mali hrošček je v temelju spremenil dotedanje prepričanje, da je podzemlje nevaren, teman in za življenje neprimeren svet. 

Obiskal je precejšen del Slovenije, eden izmed njegovih dosežkov pa je prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel v letu 1794. V visoki starosti se je poslovil leta 1844. 

Obiskal je precejšen del Slovenije, eden izmed njegovih dosežkov pa je prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel v letu 1794. 

(D227, 50)