Fiskalni svet: Velika javnofinančna tveganja tudi zaradi napovedi obvezne božičnice

Analiza proračunskih dokumentov za leti 2026 in 2027 kaže, da se fiskalna politika oddaljuje od poti srednjeročne konsolidacije, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028, opozarjajo v Fiskalnem svetu RS. Kot so navedli, bi uresničitev njihovih projekcij pomenila odstopanje od fiskalnega pravila in bi povečala tveganja za vzdržnost javnih financ.

V Fiskalnem svetu RS so namreč izračunali, da bi se primanjkljaj sektorja država do leta 2028 povečal na približno 2,5 odstotka BDP, predvsem zaradi rasti tekoče porabe, povezane s spremembo plačnega sistema v javnem sektorju.

Kot opozarjajo, bo poraba presegla napovedano gospodarsko rast. Takšna gibanja pa zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo vzdržnost. »Proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev,« so zapisali v oceni.

V rdečem, tudi če izvzamemo obrambne izdatke

Za obdobje 2025–2028 je v veljavi nacionalna odstopna klavzula za obrambne izdatke. Proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve teh izdatkov in predvsem ne opredeljujejo, kako bo začetno dodatno zadolževanje za ta namen po izteku klavzule nadomeščeno z drugimi viri. Celo po izločitvi izdatkov za obrambo pa bo rast izdatkov po projekciji fiskalnega sveta presegla začrtane meje.

Kljub ugodnim pogojem financiranja in zaupanju vlagateljev takšen položaj ni samoumeven. Izkušnje namreč kažejo, da se lahko ob izgubi verodostojnosti fiskalne politike bonitetne ocene in odnos finančnih trgov hitro poslabšajo.

Vladno hazarderstvo z božičnico

Vzpostavitev namenskih virov za sanacijo po poplavah in za uvedbo dolgotrajne oskrbe je sicer ublažila pritisk na javne finance, prav tako bi izvedba pokojninske reforme lahko prispevala k doseganju srednjeročne vzdržnosti. Toda zaradi pričakovanega poslabšanja javnih financ v obdobju do leta 2028 se pri fiskalnem svetu bojijo, da ne bo zagotovila tudi vzdržnega dolga.

»Javnofinančna tveganja ostajajo velika in izvirajo iz napovedane uvedbe obvezne božičnice ter morebitnih dodatnih transferjev v zdravstveno in v primeru neizvajanja sprejete reforme tudi v pokojninsko blagajno,« so še navedli.

Po dve milijardi minusa na leto

V Fiskalnem svetu RS zato predlagajo uskladitev proračunske porabe z omenjenim načrtom, pa tudi omejitev rasti tekoče porabe ter učinkovito in pregledno porabo javnega denarja. Prav tako so izpostavili potrebo po pravočasnem prilagajanju, ki bo omogočilo stabilnost in ohranilo zaupanje v vzdržnost slovenskih javnih financ.

Proračunski dokumenti za leti 2026 in 2027 kažejo, da namerava vlada vsako leto pridelati po 2,1 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Za prihodnje leto so prihodki načrtovani v višini 15,6 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,7 milijarde evrov. Enak minus vlada načrtuje za leto 2027, ko so prihodki načrtovani v znesku 16 milijard evrov, odhodki pa v znesku 18,1 milijarde evrov.