Fiskalni svet kritično o rebalansu proračuna: Prihodkov, ki izvirajo iz inflacije, ne bi smeli porabiti za povečanje porabe

POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo je sprejela vlada rebalans proračuna za letošnje leto. Glede na proračun, ki ga je sprejela Janševa vlada novembra lani, bodo po rebalansu višji tako odhodki kot tudi prihodki. Odhodki za 0,6 milijarde evrov, prihodki pa za 1 milijardo. Poraba bo znašala rekordnih 14,6 milijarde evrov.

Finančni minister pravi, da je glavni razlog za dvig odhodkov delovanje prejšnje vlade. Fiskalni svet pa opozarja, da prihodkov, ki izvirajo iz inflacije, ne bi smeli porabiti za povečanje porabe. Višji porabi bi se po mnenju fiskalnega sveta lahko izognili, prihodke pa bi morali porabiti za znižanje dolga.

Z 800 milijonsko proračunsko luknjo je koalicija KUL pred meseci strašila po tem, ko je desnosredinska vlada dvignila splošno dohodninsko olajšavo in ljudem zvišala neto plače. A realnost je prinesla čez milijardo evrov več prihodkov od načrtovanih. A Golobovi načrtujejo tudi 600 milijonov več izdatkov ter še vedno "popravek" Janševe mini davčne reforme, ki bo na račun znižanja plač dvignila državne prilive. 


Glede na sprejeti proračun novembra lani bi primanjkljaj v letošnjem letu znašal 2,47 milijarde evrov, po rebalansu pa je proračunska vrzel nekoliko manjša in znaša 2,1 milijarde evrov. Primanjkljaj je torej kljub sprejetim ukrepom za omilitev draginje nižji od predvidenega, kar je, kot je zapisal fiskalni svet v zadnjem mesečnem poročilu, posledica treh faktorjev: višjih davčnih prilivov zaradi okrevanja domače potrošnje, visoke inflacije in nedoseganja pretirano optimističnih investicijskih načrtov.

O odhodkih, ki bodo višji za 0,6 milijarde evrov, je fiskalni svet kritično zapisal: "Izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije, za povečanje porabe namesto za znižanje dolga glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU ni ustrezna.« Ob tem dodajajo, da napovedano povečanje porabe kaže na to, da se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin ni bilo transparentno in verodostojno; višji porabi pa bi se lahko izognili z ustrezno prerazporeditvijo.

Minister krivi prejšnjo vlado


Minister za finance Klemen Boštjančič je prevalil krivdo za povišanje porabe na prejšnjo vlado. "Vlada je lani po sprejetju proračuna v naslednjih mesecih sprejela dodane ukrepe v vrednosti 1,1 milijarde dodatnih odhodkov. Že zato je bilo treba narediti rebalans. To je glavni razlog, zakaj bodo odhodki toliko višji," je dejal.

Drugi razlog za višje odhodke je po ministrovih besedah investicijska naravnanost proračuna. Investicije bodo financirane iz sklada za okrevanje za odpornost; do konca leta 2026 pripada Sloveniji 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,2 milijarde evrov posojil. Da bi država, občine in podjetja ta denar lahko črpali, je vlada mejo prihodkov postavila tako visoko. "Želimo, da se proračunski porabniki glede proračunskih sredstev maksimalno angažirajo in v letošnjem letu porabijo vse, kar se da. Nismo jih želeli z rebalansom glede tega omejiti," pravi minister.

V zadnjih treh mesecih visok primanjkljaj


Primanjkljaj državnega proračun je sicer po začasnih podatkih ministrstva za finance v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašal 342 milijonov evrov. Brez učinka ukrepov, povezanih z epidemijo, pa bi imel državni proračun presežek v višini 189 milijona evrov. Primanjkljaj je nastal predvsem v zadnjih treh mesecih: v prvih petih mesecih je znašal samo 17 milijonov evrov, v zadnjih treh mesecih pa zaradi nižjih medletnih prilivov kar 324 milijona evrov.

Odhodki so bili v prvih osmih mesecih glede na isto obdobje lani nižji za desetino. Zmanjšanje je posledica nižjih izplačil, povezanih s kovid krizo. Brez upoštevanja kovidnih izplačil pa je bila javna poraba letos za kar desetino višja kot lani.

Proračunske posledice spopada z draginjo


Gospodarska rast in visoka inflacija sta dva ključna dejavnika, ki sta v letošnjem letu polnila proračun. Na tako visoko rast že prihodnje leto ne bo mogoče računati, na inflacijo pa – upajmo – tudi ne. Njen vpliv na proračun je v tem letu pozitiven, ker se odhodki dvigu cen prilagajajo počasneje kot prihodki.

Ekonomist Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete ob tem opozarja tudi na obrestne mere, ki se bile še nedolgo nazaj ničelne ali celo negativne, zdaj pa bodo iz meseca v mesec višje. Zadolževanje države postaja s tem vse večji problem. Tajnikar je kritičen do Golobovih napovedi, da bo vlada namenila gospodarstvu milijardo in pol, če bo potrebno. "Od kod bomo pa vzeli to milijardo in pol!? Saj imamo že zdaj 2,1 milijarde primanjkljaja," je dejal za Odmeve.

Finančni minister pogosto poudarja, da bodo ukrepi vlade pri spopadu z draginjo ciljani in da ne bo helikopterskega razmetavanja z denarjem – to je tudi eden od razlogov vlade za nasprotovanje uvedbi cenovne kapice na cene energentov za gospodarstvo. Kljub temu leti ena od kritik fiskalnega sveta ravno na račun neciljanosti ukrepov: "V letošnjem letu so bili že sprejeti številni ukrepi za omilitev posledic draginje, ki so pretežno neciljani splošni ukrepi z vplivom na cene različnih energentov, v le manjši meri pa ciljani ukrepi v pomoč najranljivejšim skupinam, kar sicer priporočajo vse mednarodne institucije," so zapisali.

https://twitter.com/Domovina_je/status/1568268117045911558
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike