Financiranje katoliških gimnazij spet na udaru. Ministrstvo pri financiranju "pozabilo" nanje

V imenu varčevalnih ukrepov je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje decembra znatno okrnilo financiranje nekaterih srednješolskih programov, tudi gimnazijskih. Če za večino državnih srednjih šol to ne predstavlja velike težave, saj jih ministrstvo na koncu leta z dodatnimi sredstvi dofinancira, so očitno pozabili na zasebne srednje šole, kot so Gimnazija Želimlje ali škofijske gimnazije v Ljubljani, Mariboru in Vipavi, ki so se tako znašle v težki finančni situaciji.

Zakaj so zasebne gimnazije pri zmanjšanju financiranja postale »kolateralna škoda«, kako si ravnatelji zasebnih gimnazij razlagajo potezo in kaj odgovarja ministrstvo?

Financiranje srednjih šol v Sloveniji deluje tako, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) konec novembra oz. začetek decembra predpiše strošek na posameznega dijaka (glavarino) za naslednje koledarsko leto. Znesek, ki ga šola prejme, se nato določi tako, da se glavarino pomnoži s številom dijakov, vpisanih v šolo ali dijaški dom, temu pa se prišteje znesek za vodstvena delovna mesta. Sredstva se zatem izplačuje mesečno, upoštevata se tudi povprečni plačni razred, povprečna velikost oddelkov itd.

Vsi prejemki šole so torej trenutno odvisni od števila dijakov, čeprav so številni stroški fiksni. Zato velike srednje šole v tem sistemu beležijo presežke, manjše pa se pri pokrivanju stroškov soočajo z velikimi težavami. Ministrstvo državnim šolam, ki jim to ob koncu leta ne uspe, namenja dodatna sredstva, njihovo porabo pa morajo šole nato jasno argumentirati. Po naših informacijah je šlo doslej za zneske od 40.000 do 80.000 evrov, letos pa od 140.000 do 200.000 evrov. Zasebne šole do dodatnih sredstev niso upravičene.

Varčevanje pri glavarinah 

Glavarina, ki je veljala do decembra lani, je znašala dobrih 4.250 evrov. Čeprav so se v zadnjih mesecih leta 2023 številni stroški za srednje šole povišali (zaradi inflacije in tudi zaradi zvišanja minimalne plače, novih normativov za nekatera delovna mesta in sprememb pri sistemu napredovanja zaposlenih), je novi znesek glavarine, določen decembra, za skoraj 250 evrov nižji od prejšnjega. 

Kot pojasnjuje ravnatelj Gimnazije Želimlje Peter Polc, se je ministrstvo za varčevanje pri glavarinah odločilo, ker je videlo, da večjim šolam denar ostaja, medtem ko za manjše tako ali tako poskrbijo z dofinanciranjem: »Na zasebnike, ki teh dofinanciranj nismo deležni, ministrstvo pa nima takšnega vpogleda v naše finance, pa je ministrstvo pozabilo.« Polc meni, da zadeva ni bila namerna in uperjena proti zasebnemu šolstvu, na ministrstvu pa problematiko že poznajo. Znižanje financiranja naj bi bil začasen ukrep, za rešitev situacije pa razmišljajo o tem, da bi tudi zasebniki ministrstvu oddali nekatere podatke o financah in bi se zadeve urejalo podobno kot pri javnih šolah.

A tu se pojavlja še ena težava. Čeprav se morajo seveda tudi zasebne šole držati zakonodaje, to ne pomeni, da bi se moral zasebni zavod na finančnem področju popolnoma razgaliti pred ministrstvom. »Tudi če trenutna ekipa na ministrstvu recimo nima nekih zlih namenov proti zasebnemu šolstvu, se lahko druga ekipa obesi na kakšen majhen detajl in škodi zasebni šoli,« pravi, saj je moč v zasebnem šolstvu s treznim gospodarjenjem bolj ali manj uspešno kaj prihraniti, »mahanje okoli z neko vsoto na kakem računu pa ni ravno najbolj zaželena stvar«. 

V Želimljah bodo zaradi znižanja glavarin ostali brez približno 56.000 evrov, kar pomeni, da bodo morali za kar nekaj časa oklestiti določene projekte ali jih zamakniti v prihodnost, tudi pri pouku pa se bodo morali izogibati nenujnim stroškom, pravi Polc. Po njegovem mnenju bi bilo financiranje smiselno reformirati tako, da bi se osnovna glavarina spreminjala glede na število dijakov: če ima šola denimo več kot 1500 dijakov, bi dobila 10 % manj, če jih ima manj kot 300, pa 10 % več od osnovne glavarine, ponazarja ravnatelj in poudarja, da gre za primer, ki bi zahteval natančnejši preračun.

Namerno varčevanje pri nedržavnih šolah?

Tudi na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška (AMS) v Mariboru in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu (ŠKG) pravijo, da po njihovem mnenju poteza ni plod samovolje uradnikov ali novega nasprotovanja zasebnim šolam, vendar pa so z ravnatelji ostalih državnih in zasebnih gimnazij na začetku leta odločno izrazili stališče, »da je izvajanje varčevalnih ukrepov na področju splošnoizobraževalnih srednjih šol, ki so že sedaj za državo najcenejši programi, neustrezno in škodljivo, še posebej pa način varčevanja z uravnilovko ne glede na dejanske potrebe šol«.

Zasebniki so imeli z ministrstvom poseben sestanek, na katerem so izvedeli, da so bili zaradi svojega tipa financiranja pač »kolateralna škoda«. Ministrstvo pa, kot pravi ravnatelj AMS Samo Repolusk, obljublja nov način financiranja za vse srednje šole, ki bo upošteval dejanske stroške poslovanja, velikost šol in druge pomembne parametre: »Ali bo ta obljuba, ki je ključna stvar za srednje šole, dejansko realizirana, pa bomo še videli.«

Na mariborski škofijski gimnaziji, ki je financirana 85-odstotno, so zaradi varčevalnih ukrepov izgubili znesek, ki bi omogočil pokritje večjega dela minusa, pravi Repolusk. Takšno stanje je po njegovem mnenju nepošteno do staršev dijakov zasebnih šol, »ki so davkoplačevalci za javno šolstvo (kamor sodimo tako državne kot zasebne gimnazije), daljnoročno pa lahko vodi v socialno razslojevanje«. S financiranjem zasebnih šol vlade dobesedno silijo v to smer, kar je po besedah ravnatelja hipokrizija vseh tistih, ki se imajo za najglasnejše zagovornike pravične in socialne države ter zastopnike enakih možnosti za vse. »Pravi zagovorniki enakih možnosti in socialne pravičnosti smo na teh šolah, na katerih delamo vse, da omogočamo družinam dostopnost in izbiro v izobraževanju, ki je temeljna pravica staršev v demokratičnih družbah,« poudari.

Večji prispevek otrok 

Podobno razmišljajo na ŠKG, kjer bi, če bo ukrep veljal dalj časa, potrebovali dodatna sredstva od dijakov oz. njihovih staršev. Tudi Škofijsko gimnazijo Vipava (ŠGV) bo sprememba močno prizadela, prejemki od MVI bodo za približno 53.000 evrov manjši. Ravnatelj Vladimir Anžel je zato starše dijakov prosil, naj spodbudijo mlade za vpis na njihovo gimnazijo, naj spodbudijo potencialne donatorje šoli ter dobrotnike, ki lahko prispevajo v Dijaški solidarnostni sklad, ter tudi za razumevanje v primeru dviga prispevka za dopolnilne dejavnosti.

Poleg sestanka z ostalimi zasebnimi šolami in ministrstvom so na ŠGV s spremembami seznanili tudi ustanovitelja Škofijo Koper ter poiskali rezerve in prihranke znotraj ustanove. Ali je ukrep tudi spretno nagajanje zasebnim šolam »v splošni gonji sedanje vladajoče garniture proti vsemu, kar je zasebnega«, Anžel prepušča presoji posameznika.

Ministrstvo zanima samo državno šolstvo

Za pojasnila smo prosili Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Kot so nam odgovorili, je do spremembe prišlo zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi, ukrep pa je začasen in za leto 2024 velja za splošne programe ter programe srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja, ne pa tudi za programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, za vzgojno-izobraževalne programe v dijaškem domu ali za višješolske študijske programe.

Po besedah ministrstva je bil 19. 1. izdan nov sklep o določitvi cen programov, v katerem so upoštevali spremembe pri premijah KAD, minimalni plači in povečanju vrednosti plačnih razredov. Ocenjujejo, da bo večina šol s temi sredstvi lahko svoje programe izvedla nemoteno, javne šole, ki bi lahko imele težave, pa bodo mogle ob pripravi programa dela in finančnega ter kadrovskega načrta za leto 2024 vložiti vlogo za dodatna sredstva. Kot pravijo, večina takih šol izvaja programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja oz. ima oddelke, ki so daleč pod normativno velikostjo, hkrati pa so njihovi programi pomembni za zagotavljanje deficitarnih poklicev.

MVI pozorno spremlja finančno poslovanje zavodov in bo tudi vnaprej zagotavljalo nujno potrebna finančna sredstva za nemoteno izvajanje izobraževalnih programov, zasebne šole pa o porabi proračunskih sredstev niso dolžne poročati, prav tako jim ni treba predložiti finančnih ter kadrovskih načrtov in programov dela, tako pa tudi niso upravičene do dodatnih sredstev, nadaljujejo na ministrstvu in dodajajo, da zasebne šole izvajajo le gimnazijske programe in so po obsegu financiranja izenačene z javnimi gimnazijami, za katere naj bi bil trenutni sistem ugoden. A kot odgovarjajo naši sogovorniki, se s tem pozablja na majhnost in druge specifičnosti večine zasebnih gimnazij, ki so zato v neenakem položaju.

Ministrstvo sklene, da se potrebe po posodobitvi sistema, s katerimi bi odpravili anomalije, zaveda, molči pa o tem, ali reformo pripravlja.