Finance: Največje norosti novega zakona o evidencah delovnega časa

Danes naj bi poslanci znova odločali o zakonu o evidencah delovnega časa, ki je dvignil kar nekaj prahu. Po novem predlogu bo delodajalec moral beležiti čas prihoda in odhoda delavca, obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ter podobno.

V Financah so analizirali zakon in predstavili 5 absurdnih primerov, do katerih lahko pride zaradi tega predloga zakona. Eden je "birokratska blesarija z (excel) tabelami". Delavec bi lahko v začetku meseca že vnaprej izpolnil podatke za cel mesec, na primer, da je bil v službi od 8. do 16. ure in da je imel 30 minut odmora vsak dan, in jih ob koncu meseca dopolnil z morebitnimi odstopanji (dopustom, bolniško odsotnostjo in podobno), pri tem pa brez težav pobrisal podatke do dneva in ure morebitnega pregleda inšpektorja.

Druga težava je le še dodatno povečanje birokracije. "Nerazumljivo pa je tudi, zakaj si mora nekdo, ki je lastnik in direktor hkrati, v svojem lastnem podjetju beležiti svoj delovni čas. V svojem podjetju lahko dela, kolikor ur želi, in tudi ob katerihkoli urah ali dneh v tednu", zapišejo v Financah glede tretje težave, namreč da evidenco delovnega časa vodijo kar direktorji sami.

Četrta težava je neprilagodljivost na moderne oblike dela, ki so se še povečale s koronakrizo (npr. platformno delo, delo od doma, ...). Peti problem pa je vprašanje, ali bomo s tem zakonom res prizadeli kršitelje. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice namreč meni, da tudi ta zakon ne bo uredil najbolj problematičnih področij, saj bodo elektronske evidence delovnega časa morali voditi tisti delodajalci, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali vodenja evidenc po ZEPDSV.

Več si lahko preberete na Financah.