Evropski izzivi 2022: Dilema okrog obveznega cepljenja proti covidu, ruski problem, klimatska kriza
POSLUŠAJ ČLANEK
Leto 2021 je bilo leto tihih sprememb. Morda so nas pandemija Covid-19 in domači izzivi, ki so ji sledili, oslepili pred vsemi drugimi stvarmi, ki so se zgodile v sedaj že prejšnjem letu. A tudi če nismo opazili sprememb, so se te res zgodile. Od novega predsednika ZDA Joe Bidna do ključnega odhoda nemške kanclerke Angele Merkel. Sicer smo vsi ob takratnih spremembah to videli, a morda nismo popolnoma razumeli, kaj ti politični dogodki pomenijo za svet, Evropo in ne nazadnje tudi za Slovenijo.
Pomembno je, da ne pozabimo, da ne glede na to, kako dobra ali slaba je kakršnakoli slovenska vlada, je usoda našega naroda v rokah globaliziranega sveta. Zato je nujno, da se, četudi nas to še tako dolgočasi, informiramo in zanimamo za zadeve evropskega in svetovnega pomena. Namen tega prispevka je dati vpogled v dinamike in izzive, ki nas čakajo v novem letu.
Konec leta 1942 je po nemškem porazu pri Stalingradu in izkrcanju ameriških sil v Severni Afriki takratni britanski premier Winston Churchill izjavil: "To še ne pomeni konca. To niti ne pomeni začetek konca. Ampak morda to pomeni šele konec začetka (vojne)." Danes lahko rečemo nekaj podobnega o epidemiji Covid-19. Čeprav je mnogo analitikov izrazilo upanje, da se bo že lansko leto epidemija končala, a se to potem ni zgodilo. Na žalost je konec epidemije še daleč.
Po začetnem upanju, ki so ga gojili številni svetovni voditelji, da bodo cepiva ustavila oziroma vsaj omejila epidemijo, se je Zahodni svet znašel v težki situaciji, tudi zaradi covid-skeptikov. Kljub temu, da je cepivo sedaj povsod dostopno, se je čisto vsaka evropska država soočila s politično in družbeno opozicijo znanosti. Zaradi političnih mahinacij in pomanjkanja zaupanja v družbo, se bo Evropa v letu 2022 odločala o obveznem cepljenju. Več evropskih držav se že pomika v to smer, med njimi Avstrija, Nemčija in druge, morda tudi Slovenija. Poleg tega je predsednica Evropske komisije napovedala svoj nastop pred voditelji EU prav o tej zadevi.
Obvezno cepljenje bo le ena od evropskih razprav, ki bo pokazala nova razmerja moči v Evropi po odhodu Angele Merkel. Prvič po 16 letih bo EU brez de facto voditeljice, čeprav se zastavlja vprašanje, kako dolgo bo tako stanje ostalo. S koncem slovenskega predsedovanja Svetu EU je naloge predsedujoče države prevzela Francija, kar je odlična priložnost za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se postavi na čelo EU. Med drugim lahko računa na podporo sredozemskih držav, še posebej Italije in njenega premierja Maria Draghija, s katerim je Macron nedavno podpisal novo pogodbo, ki močno spominja na tisto, ki jo je Francija v preteklosti že podpisala z Nemčijo
Nedvomno mu novi nemški kancler Olaf Scholz ne bo kar tako prepustil bruseljskega prestola, čeprav se bo moral veliko več ukvarjati s domačimi težavami, saj bo moral previdno voditi Nemčijo s svojo premierno tri-strankarsko koalicijo. Macron tudi ne bo imel povsem mirnega morja, saj bo moral aprila najprej zmagati na domačih predsedniških volitvah.
Ključni del Macronove strategije za ponovno izvolitev je njegova stava na evropske reforme, še posebej na področju skupne evropske strateške obrambe. Pri tem ima tudi nekaj sreče, saj je Evropa pod vedno večjim pritiskom Rusije, ki je prav v letu 2021 ponovno začela resno groziti Vzhodni Evropi.
Brez dvoma je prav ruski predsednik Vladimir Putin pomagal, če ne celo koordiniral migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji. Poleg tega grozi z napadom na Ukrajino in v istem času umetno viša cene svojega (ruskega) plina. V prejšnjem letu se je Rusija pripravljala za letošnje diplomatske in morda tudi vojaške ofenzive, zato bosta verjetno največji izziv, s katerim se bo Evropa ukvarjala v letu 2022, predstavljala prav Rusija in Putin.
Putin bo ohranjal napetost do konca zime, saj bo Evropa do takrat odvisna od ruskega plina, ukrajinska zemlja pa bo ostala dovolj ledena in trdna za ruske tanke in oklepnike. A četudi Rusija ne bo izsilila geopolitičnih sprememb na vzhodni meji Evrope, bo ostala evropski problem, dokler ne bodo vse države zahodno od Rusije članice NATO in EU. V to smer se tudi nagiba Finska, ki je do sedaj puščala odprto možnost pridružitve Severno atlantskemu zavezništvu v primeru nadaljevanja ruske agresije.
Evropa bo tudi imela ruski problem, dokler ne bo dosegla energetske neodvisnosti. Energetika bo v sklopu klimatskih vprašanj eden ključnih debatnih točk evropskih razprav v letošnjem letu. Evropska komisija je že pripravila dokument, ki bi investicije tako v plin kot jedrsko energijo umestil v zelene investicije, ki jih Evropska komisija sofinancira preko skupnega zadolževanja. Vprašanja digitalizacije, prehoda v zeleno ekonomijo, in evropske socialne integracije bodo zapolnila hodnike in konferenčne dvorane v Bruslju.
Vsi ti izzivi, dogodki, itd. bodo nedvomno vplivali na Slovenijo, še posebej, ker se pripravljamo na državnozborske volitve. Zato bi morda bilo pomembno, da se namesto vprašanj o tem, kdo bo šel oz. ne bo šel s kom v vladno koalicijo, osredotočimo na evropske izzive, ki bodo veliko bolj vplivali na našo družbo kot pa ime naslednjega slovenskega premierja.
Pomembno je, da ne pozabimo, da ne glede na to, kako dobra ali slaba je kakršnakoli slovenska vlada, je usoda našega naroda v rokah globaliziranega sveta. Zato je nujno, da se, četudi nas to še tako dolgočasi, informiramo in zanimamo za zadeve evropskega in svetovnega pomena. Namen tega prispevka je dati vpogled v dinamike in izzive, ki nas čakajo v novem letu.
Leto 2022 bo še vedno zaznamoval Covid-19
Konec leta 1942 je po nemškem porazu pri Stalingradu in izkrcanju ameriških sil v Severni Afriki takratni britanski premier Winston Churchill izjavil: "To še ne pomeni konca. To niti ne pomeni začetek konca. Ampak morda to pomeni šele konec začetka (vojne)." Danes lahko rečemo nekaj podobnega o epidemiji Covid-19. Čeprav je mnogo analitikov izrazilo upanje, da se bo že lansko leto epidemija končala, a se to potem ni zgodilo. Na žalost je konec epidemije še daleč.
Po začetnem upanju, ki so ga gojili številni svetovni voditelji, da bodo cepiva ustavila oziroma vsaj omejila epidemijo, se je Zahodni svet znašel v težki situaciji, tudi zaradi covid-skeptikov. Kljub temu, da je cepivo sedaj povsod dostopno, se je čisto vsaka evropska država soočila s politično in družbeno opozicijo znanosti. Zaradi političnih mahinacij in pomanjkanja zaupanja v družbo, se bo Evropa v letu 2022 odločala o obveznem cepljenju. Več evropskih držav se že pomika v to smer, med njimi Avstrija, Nemčija in druge, morda tudi Slovenija. Poleg tega je predsednica Evropske komisije napovedala svoj nastop pred voditelji EU prav o tej zadevi.
Evropa brez kraljice
Obvezno cepljenje bo le ena od evropskih razprav, ki bo pokazala nova razmerja moči v Evropi po odhodu Angele Merkel. Prvič po 16 letih bo EU brez de facto voditeljice, čeprav se zastavlja vprašanje, kako dolgo bo tako stanje ostalo. S koncem slovenskega predsedovanja Svetu EU je naloge predsedujoče države prevzela Francija, kar je odlična priložnost za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se postavi na čelo EU. Med drugim lahko računa na podporo sredozemskih držav, še posebej Italije in njenega premierja Maria Draghija, s katerim je Macron nedavno podpisal novo pogodbo, ki močno spominja na tisto, ki jo je Francija v preteklosti že podpisala z Nemčijo
Nedvomno mu novi nemški kancler Olaf Scholz ne bo kar tako prepustil bruseljskega prestola, čeprav se bo moral veliko več ukvarjati s domačimi težavami, saj bo moral previdno voditi Nemčijo s svojo premierno tri-strankarsko koalicijo. Macron tudi ne bo imel povsem mirnega morja, saj bo moral aprila najprej zmagati na domačih predsedniških volitvah.
V prejšnjem letu se je Rusija pripravljala za letošnje diplomatske in morda tudi vojaške ofenzive, zato bosta verjetno največji izziv, s katerim se bo Evropa ukvarjala v letu 2022, predstavljala prav Rusija in Putin.
Ruski problem
Ključni del Macronove strategije za ponovno izvolitev je njegova stava na evropske reforme, še posebej na področju skupne evropske strateške obrambe. Pri tem ima tudi nekaj sreče, saj je Evropa pod vedno večjim pritiskom Rusije, ki je prav v letu 2021 ponovno začela resno groziti Vzhodni Evropi.
Brez dvoma je prav ruski predsednik Vladimir Putin pomagal, če ne celo koordiniral migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji. Poleg tega grozi z napadom na Ukrajino in v istem času umetno viša cene svojega (ruskega) plina. V prejšnjem letu se je Rusija pripravljala za letošnje diplomatske in morda tudi vojaške ofenzive, zato bosta verjetno največji izziv, s katerim se bo Evropa ukvarjala v letu 2022, predstavljala prav Rusija in Putin.
Putin bo ohranjal napetost do konca zime, saj bo Evropa do takrat odvisna od ruskega plina, ukrajinska zemlja pa bo ostala dovolj ledena in trdna za ruske tanke in oklepnike. A četudi Rusija ne bo izsilila geopolitičnih sprememb na vzhodni meji Evrope, bo ostala evropski problem, dokler ne bodo vse države zahodno od Rusije članice NATO in EU. V to smer se tudi nagiba Finska, ki je do sedaj puščala odprto možnost pridružitve Severno atlantskemu zavezništvu v primeru nadaljevanja ruske agresije.
Klimatska kriza
Evropa bo tudi imela ruski problem, dokler ne bo dosegla energetske neodvisnosti. Energetika bo v sklopu klimatskih vprašanj eden ključnih debatnih točk evropskih razprav v letošnjem letu. Evropska komisija je že pripravila dokument, ki bi investicije tako v plin kot jedrsko energijo umestil v zelene investicije, ki jih Evropska komisija sofinancira preko skupnega zadolževanja. Vprašanja digitalizacije, prehoda v zeleno ekonomijo, in evropske socialne integracije bodo zapolnila hodnike in konferenčne dvorane v Bruslju.
Vsi ti izzivi, dogodki, itd. bodo nedvomno vplivali na Slovenijo, še posebej, ker se pripravljamo na državnozborske volitve. Zato bi morda bilo pomembno, da se namesto vprašanj o tem, kdo bo šel oz. ne bo šel s kom v vladno koalicijo, osredotočimo na evropske izzive, ki bodo veliko bolj vplivali na našo družbo kot pa ime naslednjega slovenskega premierja.
Zadnje objave
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Od Mure do Jadrana, Palestina bo svobodna!
12. 10. 2024 ob 17:00
Se Golob s svojim pozivom spreneveda?
12. 10. 2024 ob 15:00
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Na mestu je vprašanje, kdo bo kmetoval jutri?
12. 10. 2024 ob 10:15
Ekskluzivno za naročnike
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Bitka za seniorje
12. 10. 2024 ob 12:59
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
OCT
26
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
16 komentarjev
MEFISTO
Le kaj so Ukrajinci žalega storili Rusom, da jih tako uničujejo?!. Še v carski Rusiji je Ukrajina veljala za žitnico Evrope. Po izbruhu okrobrske evolucije pa Ukrajina samo še strada in se otepa z revščino.
Ni še pozabljeno da so Rusi pred drugo svetovno vojno do smrti izustradali sedem (7) milijonov Ukrajincev, kar so v dobro organizirani akciji storili tako, da so posamezna območja neprodušno zaprli z vojsko in nato uničili vse pridelke še na nivah, pobili ali odpeljali vso živino ter jm do zadnje mrvice pobrali vso hrano in čakali, da so od lakote pomrli.
Akcijo so vodili posebni poblaščenci, ki so bili zadolženi za smrt določenega števila ljudi, Ko so opravili svojo nalogo, so mnogi zaprosili za dodatne kvote. Med njimi se je zelo izkazal tudi nekdanji zločinski predsednik Nikita Hruščov, ki je večkrat zhteval dodatne količine obsojencev na smrt z izstradanjem. Tudi naši javnosti je takrat ostalo prikrito, da so bile še sredi osemdesetih let v Kijevu in drugod velike možične demonstracije, ker so ljudje stradali.
Pa tako lepa dekleta in žene so Ukrajinke!
S strani Evrope in NATA ne grozi Rusiji nikakršna nevarnost. Nasprotno Rusi, če bodo pametni, lahko z Evropo uspešno trgujejo, saj je Evropa, brihtna kot je, zapravila ali izničila vse svoje resurse in je v veliki meri glede surovin in energentov odvisna od uvoza, tudi iz Rusije.
To pa se lahko spremeni šele takrat, ko bo stotine milijonov afričanov in azijcev tudi s pomočjo Rusije preplavilo Evropo, ki bodo prisiljeni iskati dodaten življenski prostor in Rusija s sateliti bo takrat tako vabljivo pri roki.
Toda, to ne bodo več Evropejci!
Stajerska2021
Vse kar je prišlo in kar še prihaja iz Rusije - ni nič dobrega!
miro
Kaj pa plin?
Friderik
Štajerka, ali si brala Zločin in kazen, poslušala Čajkovskega, brala Tolstoja, Bulgakova, ali pa novejšega Ajtmatova?
rasputin
Je še en pomemben ali celo najpomembnejši evropski izziv, to pa so ilegalne migracije. Te na dolgi rok pretijo odpraviti evropske narode in celo evropsko belo raso skupaj z njeno civilizacijo. Evropa se postopno orientalizira in afrikanizira, evropski politiki pa to v boljšem slućaju ignorirajo, v slabšem pa aktivno podpirajo ilegalne migracije. Aktivno se migracijam zoperstavljata samo Madžarska in Poljska, deloma tudi Češka in Slovaška. V Sloveniji levica aktivno podpira ilegalne migracije, desnica jim deklarativno nasportuje, stori pa bilj malo.
rasputin
Zahod je sam ustvaril t.i. ruski problem. Po padcu berlinskega zidu, propadu Sovjetske zveze in razpustitivi Varšavskega pakta je bila Rusija na kolenih. Njena edina moč so bile medcelinske rakete z jedrskimi konicami, njen BDP pa je bil na ravni Belgije ali Nizozemske, saj je večina njene industrije propadla.
Zahod pa ni pozdravil demokratizacije Rusije. Namesto, da bi razpustil Nato pakt, ki je nastal kot odgovor na Varšavski pakt, je začel Nato novačiti nove članice in se širiti proti vzhodu ter dobesedno obkoljevati evropski del Rusije. Razumljivo, da se je Rusija počutila ozoroma da se počuti ogrožena v svojih varnostnih interesih. Sodu dno je izbila oranžna revolucija v Ukrajini pod taktirko Obame oziroma agentov CIA, ki je odnesla legalno izvoljenega proruskega predsednika Janukoviča. Toda Obama, ki je bil na čelu tedaj edine svetovne supersile, se je očitno uštel v svojih predvidevanjih. Vzhod Ukrajine, kjer prevladuje rusko prebivalstvo, se je namreč uprl ob podpori Rusije, kar je privedlo do pripojitve Krima k Rusiji. Putin je s tem dal jasen znak Zahodu, ima sodobni Drang nach Osten svoje meje.
Konflikten odnos Zahoda z Rusijo je nepotreben in je posledica zgrešene globalistične politike zahodne elite, ki si želi Rusijo podrediti. Namesto, da bi z Rusijo trgovali, se ob meji z Rusijo kopiči vojaštvo, Zahod pa se z Rusijo gleda prek topovskih cevi. Posledice za Evropo so uničujoče. Namesto poceni ruskega plina, imamo vse dražji plin in vse bolj nezanesljive dobave. Evropi že primanjkuje električne energije, še zlasti ker se gre utopični prehod na t.i. obnovljive vire energije, ki pa žal ne morejo nadomestiti fosilnih goriv in jedrske energije.
Rusiji očitajo nedemokratičnost in preganjanje opozicije. Toda tudi to je posledica agresivne politike Zahoda do Rusije. Prozahodne opozicijske politike namreč večina Rusov, ki se čuti ogrožena od Zahoda, vidi v vlogi izdajalcev. Ob tem pa Zahod, zlasti Amerika, ni nič bolj prizanesljiv do svojih disidentov. Samo poglejmo, kaj se dogaja na primer z Assangeom. Pri čemer je Assange le vrh ledene gore ...
MEFISTO
Rasputin, ne boš rekel nobene o zaslugah Rusije, da smo tudi pri nas okusili sadeže bolševiške komunistične revolucije, pa o tem, da iz Rusije še vetra ni nič prida? Assange je navaden kriminalec. Kaj ti pri tem ni jasno?
rasputin
Mefisto, a ne boš rekel nič o čarovnicah, ki so končale ne mefistovskih grmadah? Aja, to je zgodovina, zdaj pa se piše leto 2021. Tudi boljševiška revolucija sodi v neke pretekle čase. Če si mogoče prespal zadnjih 100 let, poglej na koledar. Assange pa ni naredil nič drugega kot to, da je objavil dokumente, ki jih je pridobil. Za novinarje velja, da lahko objavijo vse, kar pridobijo. Assange je žrtev mefistovske zlobe, ki vlada človeštvu.
miro
Berem, da vam marsikaj ni jasno. Oktobrsko revolucijo je financiral Wall Street. Ameriski predsednik FDR je priznal SZ in podpiral svojega prijatelja strička Stalina... Ruska naravna bogastva so bila in so še zelo zanimiva...
Friderik
Točno tako Rasputin. Podpišem. Gre za fakte. In če komu niso všeč, je to njegov problem, ne problem faktov.
MEFISTO
Rasputin, po definiciji je Mefisto peklensko vražje pretkan mož, ki je tudi hudič za ljudi tvoje ideološke in politične baže, kar si v zadnjem dobrem destletju na svoji koži občutil tudi ti. Kar se tiče bolševiške recvolucije pa smo njene sadove uživali še pred tridestimi leti in še vedno se borimo z njenimi ostanki. Kordiševi nam pa že v bližnji prihodnosti napovedujejo njeno ponovitev.
Franci
Širjenje Nata so si želele predvsem bivše članice varšavskega pakta. Nezaupanje Rusom, ki so bili ne samo komunisti, ampak tudi nacionalisti. To se kaže v Belorusiji, Ukrajini, Gruziji. Pod pretvezo ščitenja Rusov, ohranjajo kolonizacijo teh držav.
Friderik
O Rusko Evropskih odnosih razpravljajo , ne da bi omenjali glavnega akterja, to je Ukrajince oziroma njihovega komika Zelenskega. Ta ne loči med tem, kar je v svoji zabavljaški karieri igral in položajem, ki ga ne obvladuje. Nekakšen ukrajinski Šarec.
Me zanima, kaj bi rekle ZDA, če bi Rusija začela postavljati rakete v Mehiki? Kako je bilo na Kubi že vemo.
Rokc5
Ukrajinci si bodo morali neodvisnost očitno sami izboriti. Kako bi se Slovenci počutili, če bi nas celotna Evropa imela za Vindišarje, ali pa Jugoslovane s severnim alpskim narečjem? Kaj se bo dolgoročno dogajalo z Belorusi je tudi vprašanje. Ne morejo pa Rusi svoje kulturne superiornosti vsiljevati vsenaokoli - navsezadnje, so potem tudi Tartari preprosto Rusi? Morda celo Kazahstanci, bi tudi tam premikali meje? Čečeni, Dagestanci, to so vse Rusi? Carski oz. sovjetski model (ki je bil ironično pogosto nadaljevanje carskega modela) dolgoročno ne deluje, vedno nekje butne ven, in ne vem, zakaj bi se Slovenci nad takšnim valjarstvom navduševali? Ne vem, jaz do etnično-nacionalnih vprašanj nimam tako površnih mnenj v smislu, da jezikovno-narodnostna identiteta ne šteje. Še posebej na vzhodu Evrope zelo šteje, ker so tukajšnje skupnosti formirane na osnovi naroda in ne nacije. Nacija je v bistvu francoski razsvetljensko-revolucionarni izum, Za katerega so Francozi morali 'potamariti' cel kup svojih jezikovnih in kulturnih manjšin v obliki kulturocida oz. etnocida (Bretonci so v Sloveniji morda najbolj znani, ampak je takšnih skupin vsaj 20, če ne še več, fascinantna toda žalostna zgodba - ki jo Francozom vedno očita sicer velik frankofil Boris Pahor).
rasputin
Obvezno cepljenje je postalo politična mantra, ki jo ponavljajo politiki, uradna stroka in instrumentalizirani mediji s ciljem prepričati ljudi, da je cepljenje nujno potrebno za zaustavitev epidemije, čeprav dejstva sproti demantirajo zatrjevanja uradne stroke o učinkovitosti in varnosti cepljenja, saj se epidemija ne ustavlja.
Cepljenje ni učinkovito najmanj zato, ker virus mutira več desetkrat na leto. Uradni apologeti cepljenja si potem izmišljajo razlage kot na primer to, da je cepljeje kljub mutacijam virusa koristno, ker ščiti pred hujšim potekom bolezni, za kar pa ni nobenih dokazov. Dejstvo je, da se tudi cepljeni okužijo, prenašajo virus na druge, obolevajo in umirajo.
Cepivo tudi ni varno. Povzroča krvne strdke, ki lahko povzročijo srčno ali možgansko kap in ima še številne druge neprijetnosti, vse do smrti. Cepivo tudi ni bilo preizkušeno na prostovoljcih, ker za to ni bilo časa. Poskusne živali so v velikem deležu umrle zaradi pretiranih imunskih reakcij. Kdo lahko jamči, da se ne bo dogajalo isto zdaj z ljudmi, ki zdaj igrajo vlogo poskusnih zajčkov? O škodljivosti cepljenja govori na primer dr. Zelenko, zdravnik predsednikov, kot mu pravijo, na spodnjem linku:
https://www.stopworldcontrol.com/zelenko/
Obvezno cepljenje bi sploh ne smelo biti vprašanje, ker je skrajno neetično prisliti ljudi v nekaj, kar jim lahko trajno okvari zdravje in spravi v prezgodnjo smrt. Glede ne siljenje v cepljenje, ki je skregano z dejstvi in medicinsko etiko, se zastavi vprašanje, zakaj tako vehementno siljenje v cepljenje zoper sorazmerno nenevarno bolezen. Zagotovo gre za dobičke velefarmacije, ki proizvaja cepiva. Gre pa še za to, da če bodo vsi cepljeni, potem ne bo več mogoče ugotoviti, kakšni so dolgoročni učinki cepljenja na cepljeno populacijo, saj ne bo več kontrolne skupine necepljenih, s katero bi se lahko primerjali cepljeni. Tudi
če bodo cepljeni obolevali in umirali za različnimi boleznimi, ki bodo posledice cepljenja, tega ne bo več mogoče dokazati, če ne bo necepljenih, s katerimi bi lahko primerjali zdravje cepljenih. Skratka, v zvezi s siljenjem v cepljenje gre za prikrivanje škodljivih posledic cepljenja. In morda še za kaj ...
Franci
Obvezno cepljenje - s koliko odmerki? Krivi smo skeptiki, ne pa nevarno in neučinkovito cepivo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.