Evropske monarhije, ki so preživele 20. stoletje
Teo Petrovič Presetnik
- 17. 10. 2022 ob 6:34
- 11 komentarjev
V luči smrti britanske kraljice Elizabete II je bilo veliko pozornosti namenjene britanski monarhiji. Predvsem temu, kakšna je njena prihodnost. O vlogi ustavne monarhije v Veliki Britaniji smo že pisali. Vendar pa Velika Britanija ni edina ustavna monarhija v Evropi.
Mnoge monarhe smo lahko videli na pogrebu kraljice Elizabete II. Nekateri izmed njih so bili z njo v sorodu. Kateri pa so razlogi za njihov (nadaljnji) obstoj?
Monarhija ima v Evropi dolgo tradicijo. Bila je prevladujoča oblika državne ureditve vse od srednjega veka, pa do prve svetovne vojne. Na prehodu v 20. stoletje so bile vse evropske države monarhije s samo tremi izjemami: Francija, Švica in San Marino. Sto let kasneje je večina evropskih držav republik.
Zanimivo je, da so, glede na Indeks demokracije, ki ga izdaja The Economist Group, mnoge med najbolj demokratičnimi državami sveta ravno monarhije. Sem spadajo Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska, Luksemburg in Velika Britanija. Poleg teh so v Evropi monarhije še Španija, Belgija, Andora, Lihtenštajn, Monako in Vatikan. Vse omenjene so ustavne monarhije z izjemo Vatikana. A ta je že druga zgodba in ga tu ne bomo obravnavali.
Monarh v teh državah ni vedno imenovan kralj oziroma kraljica. Andora, Monako in Lihtenštajn imajo prince, Luksemburg pa vodi veliki vojvoda. A te razlike so primarno zgodovinske in kozmetične. Vsi monarhi so doživljenjski vodje svojih držav, razen seveda v primeru odstopa. Z izjemo Andore so tudi vse evropske monarhije dedne. Vlogo in moč monarha v ustavni monarhiji določa ustava. Tako vsi nimajo identičnih pooblastil, imajo pa vsi dokaj omejeno politično moč, njihova primarna funkcija pa je predstavljanje svoje države kot vodja države (head of state).
Eden od temeljev za nadaljnji obstoj teh monarhij je politična nevtralnost. Monarhi, ki se vmešavajo v politiko, pogosto naletijo na odpor. Primer tega je Velikonočna kriza na Danskem leta 1920, ko je kralj Kristijan X. odslovil predsednika vlade in njegovo vlado zaradi razhajanj glede politike. Sledile so demonstracije, ki so ogrozile sam obstoj monarhije, in kralj je popustil. Drug primer tega je bil leta 2008 v Luksemburgu, ko je veliki vojvoda Henri zavrnil podpis sprejetja zakona legalizacije evtanazije. Posledično je izgubil svojo zakonodajno vlogo.
Drugi temelj za obstoj monarhije je izogibanje škandalom in očitkom korupcije. Španski kralj Juan Carlos I. je bil leta 2011 obtožen, da je od Saudove Arabije prejel denar v zameno za vpliv na vlado, da je ta Saudovo Arabijo nagradila s pogodbo o izgradnji 7 milijard evrov vredne hitre železnice. Obtožbe so privedle do kraljevega odstopa leta 2014. V Veliki Britaniji pa se je zaradi prijateljevanja z Jeffreyem Epsteinom iz javnega življenja leta 2019 umaknil princ Andrej.
V ustavni monarhiji monarh ni nad zakonom. Odvisen je od javnih financ, to financiranje pa je odvisno tudi od priljubljenosti monarhije; španska monarhija je v Evropi najslabše financirana, in je izmed evropskih monarhij tudi najmanj priljubljena. Poleg tega so kraljevske družine neprestano pod budnimi očmi medijev, ki spremljajo in komentirajo vsako njihovo dejanje in besedo. Obenem mediji pogosto izvajajo meritve priljubljenosti monarhije. V evropskih monarhijah se podpora monarhiji giblje med 50 in 80 odstotki.
Ustavni monarhi tako niso tirani, ki se jih ljudstvo ne more znebiti. Posamezne monarhe lahko volja ljudstva prisili k odstopu. Prav tako o obstoju monarhije odločajo referendumi. Preko teh sta se končali monarhiji v Grčiji in Italiji, oziroma je bila monarhija obnovljena v Španiji. In referendumi so potrdili nadaljnji obstoj monarhij na Danskem, Norveškem in v Belgiji ter Luksemburgu.
Ustavna monarhija morda prvotno izpade kot popolno nasprotje demokratične ustanove, vendar pa se za svoj nadaljnji obstoj zanaša na podporo ljudstva. Morda je tu razlog za obstoj monarhij med najbolj demokratičnimi državami sveta.
Mnoge monarhe smo lahko videli na pogrebu kraljice Elizabete II. Nekateri izmed njih so bili z njo v sorodu. Kateri pa so razlogi za njihov (nadaljnji) obstoj?
Monarhija ima v Evropi dolgo tradicijo. Bila je prevladujoča oblika državne ureditve vse od srednjega veka, pa do prve svetovne vojne. Na prehodu v 20. stoletje so bile vse evropske države monarhije s samo tremi izjemami: Francija, Švica in San Marino. Sto let kasneje je večina evropskih držav republik.
Ustavne monarhije med najbolj demokratičnimi državami
Zanimivo je, da so, glede na Indeks demokracije, ki ga izdaja The Economist Group, mnoge med najbolj demokratičnimi državami sveta ravno monarhije. Sem spadajo Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska, Luksemburg in Velika Britanija. Poleg teh so v Evropi monarhije še Španija, Belgija, Andora, Lihtenštajn, Monako in Vatikan. Vse omenjene so ustavne monarhije z izjemo Vatikana. A ta je že druga zgodba in ga tu ne bomo obravnavali.
Monarh v teh državah ni vedno imenovan kralj oziroma kraljica. Andora, Monako in Lihtenštajn imajo prince, Luksemburg pa vodi veliki vojvoda. A te razlike so primarno zgodovinske in kozmetične. Vsi monarhi so doživljenjski vodje svojih držav, razen seveda v primeru odstopa. Z izjemo Andore so tudi vse evropske monarhije dedne. Vlogo in moč monarha v ustavni monarhiji določa ustava. Tako vsi nimajo identičnih pooblastil, imajo pa vsi dokaj omejeno politično moč, njihova primarna funkcija pa je predstavljanje svoje države kot vodja države (head of state).
Eden od temeljev za nadaljnji obstoj teh monarhij je politična nevtralnost. Monarhi, ki se vmešavajo v politiko, pogosto naletijo na odpor. Primer tega je Velikonočna kriza na Danskem leta 1920, ko je kralj Kristijan X. odslovil predsednika vlade in njegovo vlado zaradi razhajanj glede politike. Sledile so demonstracije, ki so ogrozile sam obstoj monarhije, in kralj je popustil. Drug primer tega je bil leta 2008 v Luksemburgu, ko je veliki vojvoda Henri zavrnil podpis sprejetja zakona legalizacije evtanazije. Posledično je izgubil svojo zakonodajno vlogo.
Monarh ni vsemogočen
Drugi temelj za obstoj monarhije je izogibanje škandalom in očitkom korupcije. Španski kralj Juan Carlos I. je bil leta 2011 obtožen, da je od Saudove Arabije prejel denar v zameno za vpliv na vlado, da je ta Saudovo Arabijo nagradila s pogodbo o izgradnji 7 milijard evrov vredne hitre železnice. Obtožbe so privedle do kraljevega odstopa leta 2014. V Veliki Britaniji pa se je zaradi prijateljevanja z Jeffreyem Epsteinom iz javnega življenja leta 2019 umaknil princ Andrej.
V ustavni monarhiji monarh ni nad zakonom. Odvisen je od javnih financ, to financiranje pa je odvisno tudi od priljubljenosti monarhije; španska monarhija je v Evropi najslabše financirana, in je izmed evropskih monarhij tudi najmanj priljubljena. Poleg tega so kraljevske družine neprestano pod budnimi očmi medijev, ki spremljajo in komentirajo vsako njihovo dejanje in besedo. Obenem mediji pogosto izvajajo meritve priljubljenosti monarhije. V evropskih monarhijah se podpora monarhiji giblje med 50 in 80 odstotki.
Monarhija in demokracija
Ustavni monarhi tako niso tirani, ki se jih ljudstvo ne more znebiti. Posamezne monarhe lahko volja ljudstva prisili k odstopu. Prav tako o obstoju monarhije odločajo referendumi. Preko teh sta se končali monarhiji v Grčiji in Italiji, oziroma je bila monarhija obnovljena v Španiji. In referendumi so potrdili nadaljnji obstoj monarhij na Danskem, Norveškem in v Belgiji ter Luksemburgu.
Ustavna monarhija morda prvotno izpade kot popolno nasprotje demokratične ustanove, vendar pa se za svoj nadaljnji obstoj zanaša na podporo ljudstva. Morda je tu razlog za obstoj monarhij med najbolj demokratičnimi državami sveta.
Zadnje objave
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
3. 6. 2026 ob 19:10
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
11 komentarjev
MEFISTO
Ti maš pa zelo čudno pdstavo o enakosti.
Če je sramotno in grandomansko zapravljal tisto, kar si ti pomagal ustvariti, če si sploh kdaj kaj koristnega počel, še nista enaka ali enakopravna.
Niti cip nista skupaj lovila, ker si mu jih ti plačeval.
MEFISTO
Da ne bo nesporazuma, gornji odgovor je bil namenjen debeli berti, ki je bil enak med enakimi s tovarišem Titom, vojnim, revolucionarnim in mirnodobskim zločincem, kakršnih je zemlja le malo nosila v dvajstetem stoletju.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ja, saj sem razumel: res je, veliko denarja je trivialni lažni "monarh" Tito - zapravil za egiptovske trebušne plesalke in tisti dve maserki-sestri. Med ljudi si je pa Tito upal iti le zato, ker je imel vedno zelo veliko "varnostnikov" ob sebi. Sam - nikakor ne bi pohajkoval po Zagrebu in po HR krajih. Ni zdaj nič več aktualno, ampak tudi osebna dentiteta "TITA", ki smo ga videvali na TV - ni dokazana. Še najbolj verjetna je teorija "o vanbračnom detetu poljske grofice i Židova" od hudega nasprotnika t.i. J.B. Tita - Srba Momčila Jokića. Na internetu pod: SAMO JA ZNAM, KO JE BIO TITO Momčilo Jokić. L.r. vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
debela_berta
Putane si mu ti plačval in ne jaz, ki sem bil rojen posle smrti Tita maršala...🤭👍🍻
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
bOGDAJ EN RES LEP DOBER DAN VSEM SKUPAJ.
GLEDE "KRALJEV" MENI ZADOŠČA KAR T.I.
"božje kraljestvo".
Doslej smo imeli Slovenci eno samo kar dobro monarhistično vladarko - Marijo Terezijo (1717-1780) - pa še ta je bila "božji dar"- kakršen se redko ponovi - z vsemi nje vrlinami: krščanstvo, gospodarnost, familiarnost itd. Vsi cesarji ali kralji po njej - so bili - veliko slabši ali bolj skromni.
In malorazgledani "pokomunitično kraljujoči B. Pahor in Kardelj DR. Cerar še praznovanja 300. obletnice rojstva naše doslej najboljše vladarke leta 2017 - niso organizirali.
A vseeno - kar opimistično. L.r. Janez Kepic Kern
efnc9wh
No, Andora že zato ne more biti monarhija, ker mono v grščini pomeni eden oz. sam, omenjeni državi pa hkrati vladata dva kneza oz. princa, torej je lahko kvečjemu diarhija. In da bo ironija še večja, eden od teh dveh "knezov" je že po definiciji aktualni predsednik Francije oz. s polnim imenom Francoske _republike_.
debela_berta
Tudi Tito je šel med ljudi, do vsakega, enak med enakimi...
AlojzZ
🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣🤣
MEFISTO
Moj pokojni prijatelj je rad pripovedoval, da je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja soudeležen pri izmenjav študentov s Kraljevino Švedsko.
Na Švedskem se jim je pridružil tudi švedski princ, poznejši kralj, kot enak med enakimi.
Nad njim je bil zaradi Titove nečloveške diktature tako navdušen, da je komentiral. "Če so kralji taki, sem pa takoj za kraljevino."
rasputin
Slovenski kralj Matjaž pa je zaspal nekje po Peco. Zato pa zdaj izbiramo predsednika republike. Gledal sem eno soočenje kandidatov za predsednika nekaj minut in takoj izgubil veselje do nadaljnjega gledanja. Mogoče bi bilo pa bolje, če bi imeli kralja ali kraljico. Ti so vsaj v glavnem tiho...
Peter Klepec
Hja, moj stari oce je za Franca Jozefa rekel “nas cesar”. Tudi ga ni zanimalo, da so se po vojni oblastniki na vse kriplje trudili, da so ljudi prepricali, da ni bil nas in da bili Slovenci samo tlacani😂
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.