Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Res? Kaj sploh imajo Britanci od monarhije?

Foto: Profimedia.si

Po 70-letni vladavini se je letos od nas poslovila britanska kraljica Elizabeta II. V luči tega dogodka in naših prihajajočih predsedniških volitev smo se vprašali, kakšen pomen in vpliv sploh še ima (za mnoge arhaična) monarhija v teh modernih časih, v katerih živimo. 

Verjetno bi bilo dobro najprej poudariti, da sem kot monarhist glede tega vprašanja nedvomno pristranski. Zagrizeni republikanci se verjetno ne bodo strinjali z veliko mojimi stališči. Vendar pa sem prepričan, da je ustavna monarhija ena boljših državnih ureditev, ki jih poznamo. To bom skušal tukaj tudi razložiti. 

Razvoj državne ureditve

Najprej malce zgodovine. Čeprav imamo za zibelko demokracije antično Grčijo, se je sodobna demokratična ureditev v marsičem razvila v Veliki Britaniji. Ko so se od Britanije osamosvojile Združene države Amerike, so svojo novo ureditev v marsičem kopirale od svoje matične države. V tistih časih je britanski kralj še imel politično moč, in ko so Američani oblikovali funkcijo predsednika, so temu dali podobna pooblastila, kot jih je imel tedanji kralj.

In medtem ko je ameriški sistem načeloma ostal dokaj nespremenjen, je razvoj britanske monarhije odšel po svoji, drugačni poti. Postopoma se je razvil v sistem ustavne monarhije, kot ga poznamo danes. Pri tem je monarh izgubil svojo dejansko moč ter postal predvsem simbol. Kot se rado reče, kralj(ica) vlada, a ne upravlja. Dejansko moč imata vlada in parlament, ki pa državo vodita v imenu monarha.

Kot se rado reče, kralj(ica) vlada, a ne upravlja.

Ameriški republikanski sistem se je razširil v evropske države, po osamosvojitvi pa smo ga prevzeli tudi sami. Tako imamo danes predsednika države, predsednika vlade in parlament. Vloga samega predsednika države se med posameznimi državami razlikuje, poznamo močne predsednike, kot so npr. v ZDA in Rusiji, ter šibke, simbolične predsednike kot npr. V Nemčiji. Slednjega imamo tudi v Sloveniji. 

Pri nas je funkcija predsednika države dokaj simbolična, protokolarna. Resda je vrhovni poveljnik oboroženih sil, a dejanske moči ima malo. Primarno predstavlja državo na mednarodnem parketu. V tem je njegova vloga precej podobna vlogi monarha v ustavni monarhiji, a z mnogo manj blišča in tradicije. Je pa seveda izvoljen s strani ljudstva, ne pa postavljen s strani Boga (oziroma pravil nasledstva). Z vidika demokratičnosti je torej mnogo bolj primeren in legitimen. V republiki (naj bi) moč imelo ljudstvo. 

Ekonomski vidik

V sami vlogi in obveznostih naš predsednik torej ni dosti drugačen od ustavnega monarha. Glavna razlika je simbolična. Kako pa je z vplivom na državno blagajno? Priljubljen argument proti monarhiji so stroški. Ves blišč, ceremonije, palače in potovanja seveda stanejo davkoplačevalski denar.

Vendar pa slika ni tako enostavna. Po poročanju Brand Finance (vodilno svetovalno podjetje za vrednotenje blagovnih znamk) monarhija davkoplačevalce letno stane 292 milijona funtov. Letno pa naj bi britanski ekonomiji generirala kar 1.766 milijarde funtov.

Ti dohodki v manjši meri izhajajo iz prihodkov kronskih posesti (Crown Estate). Veliko večji vpliv pa ima na prihodke države monarhija posredno. Sem spadajo npr. višje vrednosti blagovnih znamk, podprtih s kraljevskim nalogom (Royal Warrant) ter seveda turizem. Monarhija s svojim pompom letno privablja trume turistov. 

Britanska monarhija naj bi tako davkoplačevalcem dejansko prispevala denar.

Britanska monarhija naj bi tako davkoplačevalcem dejansko prispevala denar. Vendar pa moj argument za monarhijo ni finančne narave. Prav tako ne smemo pozabiti, da tudi predsednik davkoplačevalce stane, v državah, kjer so monarhijo ukinili, pa tudi pogosto uporablja nekdanje kraljevske rezidence, za katere je seveda treba skrbeti.  

Ločenost od politike

Glavni argument za ustavno monarhijo je po mojem prepričanju ločenost monarhije od vsakodnevne politike in njenih zdrah. V času, ko se politizira vedno več vidikov življenja in ko politične delitve prodirajo v vse pore življenja, predstavlja monarhija nekakšen miren otok sredi nevihte. Najvišja avtoriteta v državi bdi nad dnevnim dogajanjem, ne pripada določenemu političnemu taboru, ne spušča se v umazane pretepe in igre. Državi zagotavlja določeno politično stabilnost, v primeru daljše vladavine pa tudi kontinuiteto z zgodovino. 

Tu je vsekakor primerno izpostaviti, da je Velika Britanija v zadnjih stoletjih ena najbolj politično stabilnih evropskih držav. Niso doživeli revolucij in avtoritarnih režimov kot mnoge druge evropske države. Monarhija je tu nedvomno igrala pomembno vlogo. 

Tu je vsekakor primerno izpostaviti, da je Britanija v zadnjih stoletjih ena najbolj politično stabilnih evropskih držav. Niso doživeli revolucij in avtoritarnih režimov kot mnoge druge evropske države.

Zakaj se mi zdi vse to pomembno? Ker imam občutek, da naš svet postaja vse bolj negotov. Živimo v času, ko moralna avtoriteta izgublja svoj pomen. Ljudje izgubljajo zaupanje v institucije, ki so vedno bolj politizirane. V Sloveniji pa se nam bližajo predsedniške volitve, v okviru katerih pogosto slišimo, da naj bo predsednik moralna avtoriteta, ki bo skrbela, da naša politika in družba ne bi zgrmeli še nižje, v ugledu, diskurzu … Hkrati pa so kandidati politično izbrani in podprti ter kot taki izjemno nepriljubljeni pri določenem delu prebivalstva. Težko verjamem, da bo zmagovalca, kdorkoli to že bo, večina prebivalstva sprejela kot moralno avtoriteto. Bolj verjetno bo služil kot dodatno sredstvo razdeljevanja, kot to lahko vidimo v ZDA. 

Ne trdim, da v Sloveniji potrebujemo monarhijo. Nimamo takšne tradicije. Lahko pa se po ustavnih monarhijah zgledujemo, kakšna naj bi funkcija predsednika države bila. Nepolitična, združevalna, morda malce odmaknjena. A vseeno vrhovna avtoriteta, ki jo lahko spoštujemo in ji kdaj pa kdaj tudi prisluhnemo. In ki je kot državni simbol skupna vsem državljanom, ne glede na politična prepričanja. 

17 komentarjev

  1. Podobno vprašanje bi lahko zastavili našin titoistom in jugonostalkikom:

    Kakšno korist smo imeli Slovenci od komunističnega Titovega cesarstva?

    Po 42 letih se nam v skladu s komunistično tradicijo obeta nov cesarTito: Robert Golob postaja naš novi monarh, sicer ne bi bilo dolžnosti, da poljubljamo tla, na katera stopi njegova noga.

      • Zanimivo razmišljanje in posloševanje ter seveda popolno sprenevedanje ob dejstvih, številkah… V svoji širši familiji poznam samo eno osebo, ki je tak kredit dobila (sicer šele po osamosvojitvi – tudi ne šteje). Ker nismo bili del skrbno izbrane elite, to za nas pač ni veljalo. Ker nismo delali v državnih firmah, smo si tudi počitnice plačevali, realnega zdravstvenega zavarovanja pa (zahvaljujoč dediščini socializmi) nimamo niti sedaj. Zdravnik ni dostopen nikomur, zs s.p je pa ni zdravstvenega zavaravoanja razen za hujše bolezni, ki trajajo več kot 30 dni.. na nadomestilo za prehlade, gripe, angine, zlome …. lahko kar pozabimo. Da se obregnem še v t.i. “brezplačno šolstvo”, ki velja le za srednje in osnovne šole, kar pa imajo praktično povsod po svetu! Tito je to pokopiral od zahoda. O brezplačnih fakultetah pa največ govorijo realne številke. Študij samo izgleda brezplačen in večini dejansko ni omogočeno doštudirat čisto iz praktično/fizičnih razlogov. V prve letnike so vpisovali po 200, 300 brucev in seveda je bilo to videti lepo brtezplačno, a prehod v 2 letnik so omogočili le 20-30 študentom, od katerih je morda polovica diplomirala. Torej 10 od 200 vpisanih. Brezplačen študij je torej omogočen le peščici, ki znaša okoli 5% od vseh vpisanih. Misliti, da so slovenci tako neumni in pač niso sposobni doštudirat je nesmisel. Omejitve so bile povsem fizične in pač, ko je bila izpolnjena kvota, si pač izpadel iz brezplačnega šolstva in ta možnost ti je bila s tem dogodkom odvzeta za vse življenje.

        Socializem je bil ugoden izključno samo za pohlevne, poslušne in boolj enake od enakih.

  2. Kaj sploh imajo Britanci od monarhije?
    ***
    Ne rabijo predsednika, kot je naš Pahor ali kdorkoli že je. Je pa monarhija precej draga zadeva, ker je treba vzdrževati vse njene palače z vsem osebjem in vse sortami potreb.

    Ker je kralj/kraljica izven ali iznad strank in se praviloma politično ne opredeljuje, je tudi simbol enotnosti nacije.
    Pahorju je treba priznati, da je svojo funkcijo predstavnika vseh Slovencev dokaj dobro razumel in ustvarjal vsaj videz politične nepristranosti, za razliko od Turka, ki je mislil, da je predsednik samo pravilno ideološko profiliranih Slovencev.
    Sedanji kandidati te povezovalne vloge med različnimi političnimi ideologijami ravno ne kažejo. Ampak, pustimo se presenetiti.

    • Monarhija je Britance stala nekje funt in pol na leto. Izračuni kažejo da so turisti zaradi monarhije prinesli 9% BDP ali 58 milijard funtov letno. Meni osebno se to zdi kar dober deal. Teorija, da je monarhija molzla državo ne vzdrži, so pa res porabili okoli 100 milijonov funtov letno in res niso NIKOLI plačali davka.

  3. Ta prispevek je zelo zanimiv in nam odpre razmišljanje, kaj pomeni imeti MONARHA.

    Pred 50 leti mi je moški, ki je bil veliko let mornar, pripovedoval, kako so se v nekem pristanišču prerekali Jugoslovani in Angleži, kaj je bolje – imeti predsednika Tita, ali Kraljico Elizabeto.
    Jugoslovani so zagovarjali, da je Tito, kot Komunist – “moderni vladar – predsednik”.
    Angleži pa so zagovarjali, da njihova kraljica ni ne Komunist in ne Nacist, ampak ZVEZDA stalnica, ki bedi nad državo.
    Rekli so: “Za tistih nekaj “soldov”, ki nas stane, si mi lahko privoščimo KRALJICO, na katero smo zelo ponosni.

    Pri nas v Sloveniji nimamo “zvezde stalnice”. Imamo le RDEČO zvezdo, s katero manevrira bivši šef Komunistov, ki poskrbi, da na vsakih volitvah nastopi NOV OBRAZ.
    Ti novi obrazi pa skrbijo samo za svoje žepe – DRŽAVA pa lahko potone.

    Vsak monarh pa vedno skrbi za državo in če ugotovi, da nek predsednik vlade dela proti svoji državi (kot sedanja vlada), ga lahko zamenja.

    Sedaj se kaže, da imajo države z monarhijo boljšo BODOČNOST.

      • Uroš, takšni pogrebi so kot kronanja in ostala nastopaštva lepo oblečenih, sitih in oholih monarhov vseh barv in nič drugega.
        Ker, po njihovo, če te ni tam – te ni!

  4. Odličen članek, ravno prav poenostavljen, da lahko tudi nepoznavalci razumemo bistvene razlike med političnimi ureditvami in vlogami kraljev in predsednikov.

    Še eno stvar bi veljalo izpostaviti in sicer različen odnos teh političnih funkcij do vere oziroma religije.
    Menim, da ima britanski monarh, ki se neposredno ne ukvarja z vsakodnevno politiko, v Združenem kraljestvu najmanj dve zelo pomembni vlogi: poleg tega, da neprekinjeno ohranja pomembno vez med preteklostjo in sedanjostjo, ohranja tudi trdno zasidranost v krščanstvo, ki kljub vsem kraljevskim in prinčevskim posvetnim zdrsom, še vedno predstavlja verski temelj, na katerem je zasnovana in sloni živopisana britanska družba.
    Monarhu ni treba biti ločen od Cerkve, medtem ko v večini demokracij zahodnega tipa, z izjemo ZDA, kjer celo dolarski bankovci in kovanci zaupajo v Boga ;), predsedniška funkcija terja ločenost od vsakršne verske vloge.

    Med pogrebnimi slovestnostmi, mi je, poleg množice različnih, zanimivih in lepih uniform ter discipliniranega in usklajenega korakanja stotin kraljičinih vojakov, najbolj padlo v oči, ali bolje rečeno v ušesa, anglikansko versko obredje z obilico glasbe in petja svetopisemskih besedil in to ne le čudovitega zborovskega petja, temveč predvsem zelo lepo ubranega občestvenega petja.
    To mi je pustilo še posebej ganljiv in hkrati svečan vtis.
    Da ne omenjam mogočnih trenutkov, ko so se oglasile kraljevske škotske dude ob spremljavi bobnov…

    Britanci so pripravili zares dostojanstveno in edinstveno pogrebno slovesnost, vredno 70-let enkratnega Elizabetinega kraljevanja.

    • Komentator prenosa pogrebnih svečanosti je med ostalim izpostavil, da se je ekumensko gibanje spočelo na Škotskem, s Svetovno misijonarsko konferenco v Edinburghu leta 1910, kjer so udeleženci poudarili povezanost vseh kristjanov v Jezusovem naročilu oznanjanja evangelija.

    • Lepo ste dopolnili prispevek, da kraljica dejansko ne vodi samo državo, ampak je nekako tudi v vodstvu ANGLIKANSKE cerkve, ter razume, da ni vsemogočni vladar, ampak je nad njo še Bog.

      Tito pa je Boga odrinil proč od sebe ter ga izrinil iz vojske, policije, učilnic ter iz vseh državnih institucij, ker je sam hotel postati Bog. Sedaj vemo, da je bil le zločinec.

      Bog pa vsakemu plačuje po njegovih delih in bo tudi pokojno Kraljico primerno nagradil.
      Bog ji nakloni večni mir in pokoj!

  5. Zanimiv članek, ampak veliko napak. Prvič: večina evropskih političnih sistemov ni privzela ameriški sistem, ampak kar britanskega. Preden se je večina evropskih držav spremenila v republike, so to bile ustavne monarhije.
    Drugič: že ob osamosvojitvi ZDA je bila Velika Britanija ustavna monarhija.
    Tretjič: ZDA ne pozna koncept predsednikov vlad.

    Če malo razmislimo vidimo, da britanska monarhija ne prinaša čisto nič denarja, saj je njihovo bogastvo zgrajeno na njihovem lastništvu zemlje. Francija, ki je je obglavila svoje kralje, še vedno dobiva denar od raznih muzejev, gradov, etc. Torej je obstoj monarhije povsem brezzvezen, če dela kot le turistični in ne močan simbol.

    Kaj to pomeni za slovenski sistem? Naš predsednik ima ravno dovolj moči v našem sistemu in ne rabi nič več nič manj. Fantazije o večinski demokraciji in močnem predsedniku, ki jih nekateri desničarji oglašujejo, bi spremenilo Slovenijo v državo, kjer ima tranzicijska levica popolno oblast.

  6. Jaz pa res ne vem, zakaj se mora cel svet ukvarjati z neizmerno bogato Kraljico, ki je bila 70 let na vrhu , recimo temu tako, prehranjevalne verige. Saj to zadeva zgolj Združeno kraljestvo in še nekaj držav Comonwetha. Pa še anglikansko Cerkev katere šefica je namesto papeža. ( temu se je v zgodovini reklo cezaropapizem) .Kaj imamo Slovenici z njo, da smo prenašali v živo njen pogreb?

    • Nič. Je bila pa pač Kraljica. Zaznamovala je določeno obdobje. Osebno sem ko globoko spoštoval in sem vesel, da je umrla sedaj. Prihranjeno ji bo gledanje propadanja Velike Britanije. Tudi če sicer človek nima odnosa do nje, je lahko uživali v tem čudovitem sijaju, glasbi, petju, sprevodih, uniformah, notranjosti katedrale…osebno sem počaščen, da sem lahko videl nekaj, kar ne bo človeštvo videlo nikoli več.

    • Friderik, pokojna kraljica je bila zgled, kako ohranjati tradicionalne vrednote. S svojim delovanjem je pozivala k strpnosti in sodelovanju – z zgledom in besedami.
      Glede njenega bogastva in stroškov vzdrževanja se bodo pa že na Otoku sami zmenili. Si nevoščljiv?
      Več držav v Evropi še ima kralje – pa o njih bolj malo slišimo. Pokojna Elizabeta je uživala velik ugled med državniki sveta. Zato “ukvarjanje”.

Komentiraj